Zadeva C-13/06
Komisija Evropskih skupnosti
proti
Helenski republiki
„Neizpolnitev obveznosti države – Šesta direktiva o DDV – Oprostitve – Člen 13(B)(a) – Zavarovalne transakcije – Organizacija, ki ponuja storitve pomoči na cesti“
Povzetek sodbe
Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve, določene s Šesto direktivo
(Direktiva Sveta 77/388, člen 13(B)(a))
Država članica, ki z davkom na dodano vrednost obdavči storitve pomoči na cesti, ki jih za svoje člane, ki plačajo določeno letno članarino, opravlja organizacija v primeru nastanka tveganja okvare ali nesreče, ki jo krije ta organizacija, ni izpolnila obveznosti iz člena 13(B)(a) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih. Opravljanje takšnih storitev namreč spada v pojem „zavarovalne transakcije“ iz navedenega člena in morajo torej biti oproščene davka na dodano vrednost.
(Glej točki 14, 15 in izrek.)
SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 7. decembra 2006(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Šesta direktiva o DDV – Oprostitve – Člen 13(B)(a) – Zavarovalne transakcije – Organizacija, ki ponuja storitve pomoči na cesti“
V zadevi C-13/06,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 9. januarja 2006,
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa D. Triantafyllou, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Helenski republiki, ki jo zastopata P. Mylonopoulos in K. Boskovits, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, v funkciji predsednika četrtega senata, K. Schiemann (poročevalec) in E. Levits, sodnika,
generalni pravobranilec: P. Léger,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Helenska republika s tem, da je za predmet davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) določila storitve pomoči na cesti v primeru okvare, ni izpolnila obveznosti iz člena 13(B)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Na podlagi člena 13(B)(a) Šeste direktive:
„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:
a) zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki.“
3 Člen 15(42) grškega zakona št. 2166/1993 (FEK A’ 137/24.8.1993) določa:
„[…] fizične ali pravne osebe, ki opravljajo storitve pomoči na cesti, so davčni zavezanci za DDV glede prejetih zneskov, ki so lahko bodisi v obliki članarine bodisi izjemoma v obliki protistoritve za pomoč ali drugih s tem povezanih posameznih storitev.“
4 Komisija je, ker je ugotovila, da je bil na podlagi navedenega člena 15(42) za storitve pomoči v primeru okvare ali nesreče z vozilom, ki jih opravlja ELPA (avtomobilski in potovalni klub Grčije) za svoje člane v zameno za določeno letno članarino, na navedeno članarino naložen DDV, in ker je menila, da bi morale biti te transakcije predmet oprostitve, predvidene v členu 13(B)(a) Šeste direktive, na Helensko republiko naslovila pisni opomin z dne 7. julija 2004.
5 Ker ni bila zadovoljna z odgovorom, ki ga je prejela od te države članice, je Komisija nanjo 22. decembra 2004 naslovila obrazloženo mnenje in jo pozvala, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bi se odpravila očitana neizpolnitev obveznosti.
6 Helenska republika je v svojem odgovoru na navedeno obrazloženo mnenje z dne 23. februarja 2005 izpodbijala očitano neizpolnitev, pri čemer je predvsem trdila, da zadevne storitve pomoči na cesti, ki jih ne opravlja niti zavarovatelj niti zavarovalni posrednik ali zavarovalni zastopnik, niso zavarovalne transakcije iz člena 13(B)(a) Šeste direktive.
7 Komisija v tožbi trdi, da lahko storitve pomoči na cesti, ki jih specializirane organizacije opravljajo za svoje člane v primeru okvare vozila, spadajo v pojem zavarovanja, ker se krito tveganje nanaša na negotov dogodek, ki zajema ustavitev vozila na nedoločenem kraju zaradi okvare, do katere je prišlo med obdobjem, ki je krito z zadevno članarino.
8 Grška vlada v odgovoru na tožbo ne zanika neizpolnitve obveznosti, ki se ji očita. Ta vlada se omejuje na trditev, da namerava ministrstvo za gospodarstvo in finance člen 15(42) zakona št. 2166/1993 črtati. Glede na večkrat izražen namen ministrstva, da spremeni sporno zakonodajo, bi bil ta postopek brezpredmeten in bi morala Komisija zato umakniti tožbo.
9 Na začetku je treba opozoriti, da glede na ustaljeno sodno prakso oprostitve, določene v členu 13 Šeste direktive, pomenijo samostojne pojme prava Skupnosti, ki naj bi preprečevali različno uporabo sistema DDV od ene države članice do druge (glej zlasti sodbi z dne 25. februarja 1999 v zadevi CPP, C-349/96, Recueil, str. I-973, točka 15, in z dne 20. novembra 2003 v zadevi Taksatorringen, C-8/01, Recueil, str. I-13711, točka 37 in navedena sodna praksa)).
10 Glede,natančneje, pojma „zavarovalne transakcije“, uporabljenega v členu 13(B)(a) Šeste direktive, ki ni opredeljen v navedeni direktivi, je Sodišče ponovno razsodilo, da je glede na splošno razumevanje za zavarovalno transakcijo značilno, da se zavarovatelj zaveže, da bo za zavarovanca v zameno za vnaprejšnje plačilo premije ob nastopu škodnega dogodka opravil storitev, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi pogodbe (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Taksatorringen, točka 39 in navedena sodna praksa).
11 Nato je Sodišče tudi navedlo, da ni nujno potrebno, da je storitev, za katero se je zavarovatelj zavezal, da jo bo opravil v primeru nezgode, plačilo določenega zneska; ta storitev lahko zajema tudi pomoč v obliki plačila bodisi v denarju bodisi v naravi, kot je navedeno v Prilogi k Prvi direktivi Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, str. 3), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 (UL L 339, str. 21, v nadaljevanju: Direktiva 73/239). Sodišče je v zvezi s tem predvsem menilo, da ni razloga, da bi pojem „zavarovanje“ razlagalo drugače, kot je razložen v besedilu Direktive 73/239 ali v besedilu Šeste direktive (zgoraj navedena sodba CPP, točka 18).
12 V zvezi s tem je treba predvsem poudariti, da na podlagi člena 1(1) Direktive 73/239 pojem dejavnosti neposrednega zavarovanja zajema dejavnost zavarovanja pomoči, predvideno v odstavku 2 istega člena. Ta dejavnost, zagotovljena osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotne od doma ali stalnega prebivališča, je v tem, da podjetje za vnaprejšnje plačilo premije daje pomoč upravičencu iz pogodbe o zavarovanju pomoči, ko je ta v težavah, ki so posledica naključnega dogodka. Taka pomoč je lahko med drugim zagotovljena v obliki povračil v naravi, ki so lahko dana z osebjem in opremo osebe, ki jih zagotavlja. Kot izhaja iz člena 2(3) te direktive, je ta pomoč v primeru okvare ali nesreče, ki vključuje cestno vozilo, lahko zlasti pomoč na kraju okvare ali celo prevoz vozila na mesto, na katerem je mogoče opraviti popravilo.
13 Nazadnje je treba glede na okoliščino, da ELPA nima statusa zavarovatelja, opozoriti, da je ob poudarku, da je treba oprostitve iz člena 13 Šeste direktive razlagati ozko, Sodišče že razsodilo, da je izraz „zavarovalne transakcije“ iz člena 13(B)(a) navedene direktive načeloma dovolj širok, da zajema tudi, da zavarovanje dodeli zavezanec, ki sam ni zavarovatelj, ampak v okviru kolektivnega zavarovanja svojim strankam priskrbi tako kritje z uporabo storitev zavarovatelja, ki prevzame odgovornost za zavarovano tveganje (zgoraj navedena sodba CPP, točka 22).
14 Iz vseh zgoraj navedenih ugotovitev je treba zaključiti, da, kot je pravilno trdila Komisija, storitve pomoči na cesti, ki jih za svoje člane, ki plačajo določeno letno članarino, ELPA opravlja v primeru nastanka tveganja okvare ali nesreče, ki jo krije ta organizacija, spadajo v pojem „zavarovalne transakcije“ iz člena 13(B)(a) Šeste direktive in morajo torej biti oproščene DDV.
15 Treba je torej ugotoviti, da Helenska republika s tem, da je za predmet DDV določila storitve pomoči na cesti v primeru okvare, ni izpolnila obveznosti iz člena 13(B)(a) Šeste direktive.
Stroški
16 V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Helenski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
1) Helenska republika s tem, da je za predmet davka na dodano vrednost določila storitve pomoči na cesti v primeru okvare, ni izpolnila obveznosti iz člena 13(B)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero.
2) Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.
Podpisi
* Jezik postopka: grščina.