SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 19. julija 2012(*)
„Oprostitev uvoznih dajatev in oprostitev DDV na uvoz blaga – Gorivo v standardnih rezervoarjih kopenskih motornih vozil – Pojem ,cestno motorizirano vozilo‘ – Lokomotive – Cestni promet in železniški promet – Načelo enakega obravnavanja – Načelo nevtralnosti“
V zadevi C-250/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (Litva) z odločbo z dne 17. maja 2011, ki je prispela na Sodišče 20. maja 2011, v postopku
AB Lietuvos geležinkeliai AB
proti
Vilniaus teritorinė muitinė,
Muitinės departamentas prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi J.-C. Bonichot, predsednik senata, A. Prechal, sodnica, K. Schiemann (poročevalec), sodnik, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. aprila 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Lietuvos geležinkeliai AB J. Sakalauskas in K. Švirinas, odvetnika,
– za Vilniaus teritorinė muitinė L. Markevičienė, zastopnica,
– za Muitinės departamentas prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos A. Šipavičius, zastopnik,
– za litovsko vlado D. Kriaučiūnas in D. Stepanienė, zastopnika,
– za grško vlado G. Papadaki in I. Bakopoulos, zastopnika,
– za Evropsko komisijo A. Steiblytė in C. Soulay, zastopnici,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago:
– člena 112(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 1, str. 419), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 1315/88 z dne 3. maja 1988 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 3, v nadaljevanju: Uredba št. 918/83);
– člena 107(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L 324, str. 23);
– člena 82(1)(a) Direktive Sveta 83/181/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi področja uporabe člena 14(1)(d) Direktive 77/388/EGS glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 91), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 88/331/EGS z dne 13. junija 1988 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 131, v nadaljevanju: Direktiva 83/181), in
– člena 84(1)(a) Direktive Sveta 2009/132/ES z dne 19. oktobra 2009 o določitvi področja uporabe 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (UL L 292, str. 5).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Lietuvos geležinkeliai AB (Litovske železnice, delniška družba, v nadaljevanju: LG) in Vilniaus teritorinė muitinė (carinski urad v Vilni) zaradi dodatnih trošarin in davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) ter globe, ki jo je ta urad naložil družbi LG.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 112 Uredbe št. 918/83 je del naslova XXVII te uredbe „Gorivo in maziva v kopenskih motornih vozilih in v posebnih zabojnikih“.
4 Člen 112(1)(a) te uredbe določa, da se lahko gorivo v standardnih rezervoarjih osebnih in komercialnih motornih vozil in motornih koles, ki vstopajo na carinsko območje Skupnosti, uvozi brez uvoznih dajatev.
5 Člen 112(2)(a) navedene uredbe opredeljuje pojem „komercialno motorno vozilo“ kot:
„motorizirano cestno vozilo (skupaj z vlečnimi vozili s priklopniki ali brez), ki je glede na konstrukcijo in opremo namenjeno in zmožno prevažati, proti plačilu ali brezplačno:
– več kot devet oseb vključno z voznikom,
– blago,
in vsako drugo cestno vozilo za posebne namene razen samega prevoza“.
6 Člen 112(2)(a) iste uredbe v španski, češki, nemški, estonski, grški, angleški, francoski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, poljski, portugalski, romunski, slovaški, slovenski in finski jezikovni različici zadevno vozilo iz te določbe opredeljuje kot „cestno“ vozilo, medtem ko v bolgarski, danski, nizozemski in švedski jezikovni različici take opredelitve ni.
7 Člen 113 Uredbe št. 918/83 dovoljuje državam članicam, da omejijo uporabo oprostitve uvoznih dajatev v zvezi z gorivom v standardnih rezervoarjih komercialnih motornih vozil na 200 litrov na vozilo ali na potovanje.
8 Uredba št. 1186/2009 je s 1. januarjem 2010 razveljavila Uredbo št. 918/83. Člena 107(1)(a) in (2)(a) ter 108 Uredbe št. 1186/2009 pa sta dobesedno povzela določbe členov 112(1)(a) in (2)(a) ter 113 Uredbe št. 918/83.
9 Člen 82 Direktive 83/181 je del poglavja VI z naslovom „Gorivo in maziva, ki so prisotna v kopenskih motornih vozilih in posebnih zabojnikih“.
10 Člen 82(1)(a) te direktive, ki vsebuje v bistvu enako formulacijo kot člen 112(1)(a) Uredbe št. 918/83, določa, da je gorivo, ki je v standardnih rezervoarjih, med drugim, v komercialnih motornih vozilih, oproščeno DDV ob vnosu.
11 Člen 82(2)(a) Direktive 83/181 vsebuje opredelitev pojma „komercialno motorno vozilo“, ki je v vseh jezikovnih različicah, razen v romunščini, enako opredelitvi iz člena 112(2)(a) Uredbe št. 918/83.
12 Člen 82(2)(a) Direktive 83/181 v španski, češki, nemški, estonski, grški, angleški, francoski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, poljski, portugalski, slovaški, slovenski in finski jezikovni različici zadevno vozilo opredeljuje kot „cestno“ vozilo, medtem ko v bolgarski, danski, nizozemski, romunski in švedski jezikovni različici te opredelitve ni.
13 Člen 83 Direktive 83/181 dovoljuje državam članicam, da omejijo oprostitev [DDV] glede goriva v standardnih rezervoarjih gospodarskih [komercialnih] motornih vozil na 200 litrov na vozilo [in] na eno pot.
14 Direktiva 2009/132 je s 30. novembrom 2009 razveljavila Direktivo 83/181. Člen 84(1)(a) in (2)(a) Direktive 2009/132 pa je dobesedno povzel določbe člena 82(1)(a) in (2)(a) Direktive 83/181. Člen 85 Direktive 2009/132 celo vsebuje določbe, ki so v bistvu enake določbam člena 83 Direktive 83/181.
Litovsko pravo
15 Člen 40 zakona Republike Litve št. IX-751 o davku na dodano vrednost (Lietuvos Respublikos pridėtinės vertės mokesčio įstatymas št. IX-751, Žin., 2002, št. 35-1271, 2002, št. 40, 2002, št. 46, 2002, št. 48), kakor je bil spremenjen (Žin., 2004, št. 17-505, v nadaljevanju: zakon o DDV) z naslovom „Posebni primeri oprostitve DDV za uvoženo blago“ v odstavku 1, točka 21, določa, da se DDV ob uvozu ne obračuna za „gorivo in maziva, ki so v avtomobilskih vozilih in so nujni za delovanje teh vozil“.
16 Točka 18.1 odločbe vlade št. 438 z dne 16. aprila 2004 o oprostitvi davka na dodano vrednost za uvoženo blago (dėl importuojamų prekių neapmokestinimo pridėtinės vertės mokesčiu, Žin., 2004, št. 58-2048) določa, da oprostitev DDV ob uvozu, določena v členu 40(1), točka 21, zakona o DDV, velja za gorivo v:
„trajno pritrjenih rezervoarjih za gorivo komercialnih motoriziranih cestnih vozil za prevoz potnikov ali blaga, skupaj z vlečnimi vozili ali priklopniki, navedenih v proizvajalčevi tehnični dokumentaciji (vključno s plinskimi jeklenkami, vgrajenimi v vozilo kot del plinske opreme), iz katerih to gorivo neposredno prehaja v sisteme za dovod goriva, ki so trajno nameščeni v vozilu, ali se uporablja v hladilnem ali drugem sistemu.“
17 Člen 41 zakona Republike Litve št. IX-1987 o trošarinah (Lietuvos Respublikos akcizų įstatymas, Žin., 2004, št. 26-802, v nadaljevanju: zakon o trošarinah) z naslovom „Posebni primeri oprostitve trošarin za energente“ v odstavku 1, točka 8, določa oprostitev trošarine za:
„energente, uvožene v Republiko Litvo v trajno pritrjenih rezervoarjih za gorivo in maziva vozil, ki so navedeni v proizvajalčevi tehnični dokumentaciji in iz katerih to gorivo ali maziva prehajajo neposredno v trajno nameščeni sistem za dovod goriva ali sistem za mazanje motorja vozila“.
18 Člen 41(2) zakona o trošarinah določa, da postopek za uveljavljanje oprostitev, opredeljenih v odstavku 1 tega člena, in omejitve zanje določi vlada ali organ, ki ga ta pooblasti.
19 Točka 12 pravilnika za uveljavljanje oprostitev, opredeljenih v členu 41(1), točke od (3) do (8) zakona o trošarinah, ki je bil potrjen z odločbo vlade št. 821 z dne 4. junija 2002 (Žin., 2002, št. 56-2264), določa, da se trošarina ne plačuje od energentov, uvoženih v Litvo, „če so v trajno pritrjenih rezervoarjih za gorivo – navedenih v proizvajalčevi tehnični dokumentaciji (vključno s plinskimi jeklenkami, vgrajenimi v vozilo kot del plinske opreme) – komercialnih motornih vozil za prevoz potnikov ali blaga, skupaj z vlečnimi vozili ali priklopniki, iz katerih ti energenti neposredno prehajajo v sisteme za dovod goriva, ki so trajno nameščeni v teh vozilih, ali se uporabljajo za hladilne ali druge sisteme, če se uporabljajo v istem vozilu, v katerem so bili uvoženi“.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
20 Družba LG je od 1. januarja 2005 do 30. aprila 2010 redno nabavljala dizelsko gorivo za oskrbo svojih lokomotiv na železniških postajah v Nesterovu in Sovetsku v Kaliningrajskem okrožju (Rusija). To gorivo je bilo natočeno v standardne rezervoarje lokomotiv, nato pa je bilo v teh rezervoarjih uvoženo na carinsko območje Evropske unije, ne da bi bilo prijavljeno carinskemu uradu.
21 Litvanski organi so družbi LG navedli, da ima pravico do oprostitve pri uvozu v zvezi z gorivom, ki se v rezervoarjih lokomotiv uvozi iz tretjih držav. Muitinės departamentas prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (carinski oddelek pri ministrstvu za finance Republike Litve) je namreč v dopisu z dne 26. februarja 2002 navedel, da ni treba ločeno prijaviti gorivo, ki je v rezervoarjih lokomotiv, ki prečkajo mejo Republike Litve, ker to gorivo ni predmet trošarin ali DDV ob uvozu.
22 Družba LG je 8. junija 2007 Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (nacionalni davčni urad pri ministrstvu za finance Republike Litve) poslala zahtevo za pojasnilo, ali so lokomotive na podlagi zakona o DDV izenačene z motoriziranimi cestnimi vozili. Ta urad je v odgovoru z dne 27. junija 2007 potrdil, da lokomotive sodijo med navedena vozila.
23 Evropska komisija je v dopisu z dne 14. novembra 2008, ki ga je naslovila na Republiko Litvo, izrazila prepričanje, da lokomotiv ni mogoče enačiti z motoriziranimi cestnimi vozili in da se zato oprostitve iz člena 112 Uredbe št. 918/83 in člena 82 Direktive 83/181 ne uporabljajo za uvoženo gorivo v standardnih rezervoarjih lokomotiv.
24 Ministrstvo za finance je z dopisom z dne 20. novembra 2008 obvestilo družbo LG, da oprostitve DDV ob uvozu, ki jih določa zakon o DDV, ne veljajo za lokomotive. Družba LG je zato prenehala polniti rezervoarje svojih lokomotiv z gorivom na ruskem ozemlju. Navedeno ministrstvo je z dopisom z dne 27. novembra 2009 obvestilo družbo LG, da bodo njegove službe zahtevale plačilo davkov, ki jih dolguje za gorivo, pripeljano v standardnih rezervoarjih lokomotiv.
25 Vilniaus teritorinė muitinė je pozneje opravil davčno revizijo za obdobje od 1. januarja 2005 do 30. aprila 2010, ki se je nanašala na gorivo, ki je bilo na carinsko območje Unije uvoženo v standardnih rezervoarjih lokomotiv, in 16. decembra 2010 družbi LG vročil odločbo št. OVM320138M o odmeri davka v višini 28.860.895 LTL iz naslova trošarin, DDV ob uvozu, zamudnih obresti in globe za neplačilo trošarin in DDV ob uvozu.
26 Družba LG se je 6. januarja 2011 zoper to odločbo pritožila pred carinskim oddelkom ministrstva za finance. Ker ta oddelek ni odločil v zakonsko določenem roku, je družba LG 3. marca 2011 pri predložitvenemu sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti navedene odločbe.
27 Navedeno sodišče navaja, da se naslov Uredbe št. 918/83, ki vsebuje upoštevne določbe, nanaša le na „kopenska motorna vozila“ in da lokomotive spadajo v to skupino. Dvomi, da bi bilo primerno in pravno utemeljeno uporabiti različno davčno ureditev za različne skupine kopenskih motornih vozil. Meni, da bi morali preveriti, ali je različno davčno obravnavo lokomotiv in cestnih prevoznih sredstev mogoče upravičiti z objektivni merili, saj so vsi preostali zadevni dejavniki, torej namen vozila (v obravnavanem primeru, komercialni namen), uvoz goriva (v standardnih rezervoarjih) in način uporabe tega goriva (za uporabo vozil), enaki.
28 V teh okoliščinah je Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (komisija za reševanje davčnih sporov pri vladi Republike Litve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba oprostitev uvoznih dajatev, določeno v členu 112(1)(a) Uredbe št. 918/83 in členu 107(1)(a) Uredbe št. 1186/2009, razlagati tako, da velja za motorna vozila, ki so lokomotive?
2. Ali je treba oprostitev davka na dodano vrednost, določeno v členu 82(1)(a) Direktive 83/181 […] in členu 84(1)(a) Direktive 2009/132 […], razlagati tako, da velja za motorna vozila, ki so lokomotive?
3. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba pravna pravila, kot so določena v členu 82(1)(a) Direktive 83/181 […]in členu 84(1)(a) Direktive 2009/132 […], razlagati tako, da prepovedujejo državi članici, da primere oprostitev DDV ob uvozu za gorivo omeji tako, da določi, da taka oprostitev velja izključno za gorivo, ki je uvoženo na ozemlje Evropske unije v standardnih rezervoarjih avtomobilskih vozil in je nujno za delovanje teh vozil?“
Vprašanja za predhodno odločanje
29 Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člene 112(1)(a) Uredbe št. 918/83, 107(1)(a) Uredbe št. 1186/2009, 82(1)(a) Direktive 83/181 in 84(1)(a) Direktive 2009/132 razlagati tako, da veljajo za lokomotive.
30 Opozoriti je treba, da se lahko v skladu s temi določbami gorivo v standardnih rezervoarjih „komercialnih motornih vozil“, ki vstopajo na ozemlje Unije, uvozi brez dajatev in je oproščeno DDV.
31 Pojem „komercialno motorno vozilo“ opredeljujejo členi 112(2)(a) Uredbe št. 918/83, 107(2)(a) Uredbe št. 1186/2009, 82(2)(a) Direktive 83/181 in 84(2)(a) Direktive 2009/132 kot „motorizirano osebno vozilo“, ki izpolnjuje nekatere posebne pogoje, te pa lahko načeloma izpolnjujejo tudi lokomotive in druga kopenska vozila.
32 V zvezi s tem, kot je bilo navedeno v točkah 6, 8, 12 in 14 te sodbe, obstajajo razlike med različnimi jezikovnimi različicami zadevnih določb. V španski, češki, nemški, estonski, grški, angleški, francoski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, poljski, portugalski, slovaški, slovenski in finski jezikovni različici je zadevno vozilo izrecno opredeljeno kot „motorizirano cestno vozilo“, medtem ko v bolgarski, danski, nizozemski in švedski jezikovni različici te opredelitve ni. Te jezikovne različice se sklicujejo le na pojem „motorno vozilo“.
33 V romunski jezikovni različici obstaja v tej točki razhajanje med osnutkom zadevnih uredb in osnutkom zadevnih direktiv. Medtem ko se opredelitev iz uredb št. 918/83 in št. 1186/2009 nanaša na pojem „cestna motorizirana vozila“, se opredelitev iz direktiv 83/181 in 2009/132 nanaša na pojem „motorno vozilo“.
34 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba različne jezikovne različice besedila Unije razlagati enotno in je torej treba ob razhajanjih med njimi zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (glej med drugim sodbo z dne 29. aprila 2004 v zadevi Plato Plastik Robert Frank, C-341/01, Recueil, str. I-4883, točka 64 in navedena sodna praksa).
35 V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba v skladu s sodno prakso na področju DDV, ki velja tudi za področje carin, izraze, ki se uporabljajo za opis oprostitev, razlagati ozko glede na to, da pomenijo izjeme od splošnega načela, na podlagi katerega se DDV plačuje za vsako dobavo blaga in storitev, ki jo davčni zavezanec opravi za plačilo (glej v tem smislu sodbo z dne 10. marca 2011 v zadevi Skandinaviska Enskilda Banken, C-540/09, ZOdl., str. I-1509, točka 20).
36 V zvezi z namenom zadevnih določb sta litovska vlada in Komisija na obravnavi navedli, da oprostitev uvoznih dajatev in oprostitev DDV, ki ju določajo te določbe, sledita cilju, prvič, da se posameznikom olajša prehod zunanjih meja Unije in drugič, da se razbremenijo carinski in davčni nadzori, ki jih morajo izvesti pristojni organi. Sistematični pregledi vsebine rezervoarjev vseh cestnih vozil, ki vsak dan vstopajo na ozemlje Unije, bi bila skoraj nemogoča naloga in bi bili nedvomno pretirani v smislu stroškov in neprijetnostmi za potnike, v primerjavi z zneski uvoznih dajatev in DDV, ki bi jih lahko pridobili.
37 Prav tako ni nobenega dokaza, ki bi omogočal ugotovitev, da imajo navedene določbe drugačen cilj, kot je naveden v točki 36 te sodbe. Nasprotno, tak cilj potrjuje možnost, ki jo državam članicam priznavajo členi 113 Uredbe št. 918/83, 108 Uredbe št. 1186/2009, 83 Direktive 83/181 in 85 Direktive 2009/132, da omejijo uporabo določb, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, na 200 litrov goriva na vozilo ali na potovanje.
38 Nasprotno pa v zvezi z lokomotivami, kot so predmet postopka v glavni stvari, iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da lahko kapaciteta njihovih rezervoarjev znaša do 7000 litrov. Po mnenju litovske vlade je družba LG v letu 2008 opremila z dizelskim motorjem le 136 lokomotiv in le del teh je redno prehajalo mejo med Republiko Litvo in Rusko federacijo. Torej ni razvidno, da bi sistematični pregledi rezervoarjev lokomotiv pomenili enake neprijetnosti, kot so navedene v točki 36 te sodbe glede cestnih vozil in ki se jim je zakonodajalec Unije s sprejetjem zadevnih določb želel izogniti.
39 Iz tega sledi, da uporaba oprostitve uvoznih dajatev in oprostitve DDV, ki jo te določbe predpisujejo za lokomotive, ne sledi cilju, ki ga je zakonodajalec Unije želel doseči s sprejetjem navedenih določb.
40 Res je, da je treba besedilo izvedenega prava Unije, kolikor je mogoče, razlagati tako, da je združljiva z določbami Pogodb in s splošnimi načeli prava Unije (glej zlasti sodbi z dne 21. marca 1991 v zadevi Rauh, C-314/89, Recueil, str. I-1647, točka 17, in z dne 1. aprila 2004 v zadevi Borgmann, C-1/02, Recueil, str. I-3219, točka 30).
41 Družba LG je trdila, da bi bila razlaga zadevnih določb, da za železniški promet ne veljajo enake ugodnosti kot za cestni promet, v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.
42 Po mnenju družbe LG naj bi bil železniški promet v neposredni konkurenci s cestnim prometom in naj ne bi bilo nobenega objektivnega merila, s katerim bi upravičili razlikovanje med različnimi skupinami kopenskih vozil na davčnem področju. Družba LG v tej zvezi poudarja, da se lahko na davčnem področju kršitev načela enakega obravnavanja izkaže prek drugih vrst diskriminacije, ki vpliva na gospodarske udeležence, ki niso nujno konkurenti, ampak so v drugih pogledih primerljivi (sodba z dne 10. aprila 2008 v zadevi Marks & Spencer, C-309/06, ZOdl., str. I-2283, točka 49).
43 Družba LG zatrjuje, da je cestni promet tako za prevoz tovora kot za prevoz potnikov alternativa železniškemu prometu. Ta načina prevoza naj bi bila tudi podobna, vsaj glede načrta omrežja, vrste tovora, ki se prevaža, in načinov delovanja, ki najpogosteje temeljijo na uporabi vozil, opremljenih z motorjem z notranjim izgorevanjem, ki se gibljejo s primerljivo hitrostjo.
44 V zvezi s tem je treba navesti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso načelo enakega obravnavanja zahteva, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena (sodba z dne 10. januarja 2006 v zadevi IATA in ELFAA, C-344/04, ZOdl., str. I-403, točka 95).
45 Poleg tega je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da načelo enakega obravnavanja, ki se na področju DDV uresničuje z načelom davčne nevtralnosti, nasprotuje zlasti temu, da se podobno blago ali podobne storitve, ki si medsebojno konkurirajo, z vidika DDV obravnavajo različno (glej zlasti sodbo z dne 10. novembra 2011 v združenih zadevah Rank Group, C-259/10 in C-260/10, ZOdl., str. I-10947, točka 32 in navedena sodna praksa).
46 Vendar je Sodišče v točki 96 zgoraj navedene sodbe IATA in ELFAA ugotovilo, da različni načini prevoza praviloma niso medsebojno zamenljivi in da položaj podjetij, ki opravljajo dejavnosti v vsakem izmed teh različnih sektorjev prevoza, zato ni primerljiv.
47 Poleg tega, kot je razvidno iz točk od 36 do 38 te sodbe, glede na cilj, ki ga je zakonodajalec Unije skušal doseči s sprejetjem navedenih določb, lokomotive niso v položaju, ki bi bil primerljiv položaju cestnih vozil.
48 Iz tega sledi, da načelo enakega obravnavanja ne zahteva, da se zadevne določbe razlagajo tako, da veljajo tudi za lokomotive.
49 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člene 112(1)(a) Uredbe št. 918/83, 107(1)(a) Uredbe št. 1186/2009, 82(1)(a) Direktive 83/181 in 84(1)(a) Direktive 2009/132 razlagati tako, da ne veljajo za lokomotive.
50 Glede na odgovor na prvo in drugo vprašanje, tretjega vprašanja ni treba preučiti.
Stroški
51 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Člene 112(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 1315/88 z dne 3. maja 1988, 107(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti, 82(1)(a) Direktive Sveta 83/181/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi področja uporabe člena 14(1)(d) Direktive 77/388/EGS glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 88/331/EGS z dne 13. junija 1988, in 84(1)(a) Direktive Sveta 2009/132/ES z dne 19. oktobra 2009 o določitvi področja uporabe 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga je treba razlagati tako, da ne veljajo za lokomotive.
Podpisi
* Jezik postopka: litovščina.