C-435/15 - GROFA

Printed via the EU tax law app / web

Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 22. marca 2017(*)

„Predhodno odločanje – Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Uvrstitev blaga – Video snemalne kamere – Kombinirana nomenklatura – Tarifne podštevilke 8525 80 30, 8525 80 91 in 8525 80 99 – Pojasnjevalne opombe – Razlaga – Izvedbeni uredbi (EU) št. 1249/2011 in (EU) št. 876/2014 – Razlaga – Veljavnost“

V združenih zadevah C‑435/15 in C‑666/15,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki sta ju vložila Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija) (C‑435/15) in rechtbank Noord-Holland (regionalno sodišče v Severni Holandiji, Nizozemska) (C‑666/15) z odločbama z dne 19. junija 2015 in 8. decembra 2015, ki sta na Sodišče prispeli 10. avgusta 2015 in 14. decembra 2015, v postopkih

GROFA GmbH

proti

Hauptzollamt Hannover (C‑435/15),

in

X,

GoPro Coöperatief UA

proti

Inspecteur van de Belastingdienst/Douane kantoor Rotterdam Rijnmond (C‑666/15),

SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi E. Juhász, predsednik senata, K. Jürimäe, sodnica, in C. Lycourgos (poročevalec), sodnik,

generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za GROFA GmbH G. Eder, odvetnik,

–        za X in GoPro Coöperatief UA H. de Bie, odvetnik,

–        za Hauptzollamt Hannover T. Röper, agent,

–        za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in M. A. M. de Ree, agentki,

–        za Evropsko komisijo B.-R. Killmann, A. Caeiros in P. Vanden Heede, agenti,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata, prvič, na razlago in po potrebi veljavnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1249/2011 z dne 29. novembra 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 2011, L 319, str. 39) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 876/2014 z dne 8. avgusta 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 2014, L 240, str. 12) ter, drugič, na razlago tarifnih podštevilk 8525 80 30, 8525 80 91 in 8525 80 99 Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila zaporedoma spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 (UL 2011, L 282, str. 1, in popravki v UL 2011, L 290, str. 6, UL 2012, L 52, str. 32, in UL 2012, L 226, str. 6), Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 (UL 2012, L 304, str. 1) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013 (UL 2013, L 290, str. 1).

2        Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov, prvič, med družbo GROFA GmbH in Hauptzollamt Hannover (glavni carinski urad v Hannovru, Nemčija; v nadaljevanju: Hauptzollamt) (C‑435/15) ter, drugič, med družbama X in GoPro Coöperatief UA na eni in Inspecteur van de Belastingdienst/Douane kantoor Rotterdam Rijnmond (inšpektor davčne službe/carinski urad v Rotterdam Rijnmondu, Nizozemska) na drugi strani (C‑666/15) glede tarifne uvrstitve akcijskih kamer za snemanje video sekvenc med športnimi aktivnostmi.

 Pravni okvir

3        Iz spisov, predloženih Sodišču, izhaja, da se za dejansko stanje v postopkih v glavni stvari uporabljajo različice KN, ki se nanašajo na leta 2012, 2013 in 2014 in izhajajo iz izvedbenih uredb št. 1006/2011, 927/2012 in 1001/2013. Toda določbe KN, ki se uporabljajo v postopkih v glavni stvari, so v vseh različicah enake.

4        Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, zajema oddelek XVI, v katerem je med drugim poglavje 85 z naslovom „Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke“.

5        Opomba 3 pod naslovom navedenega oddelka določa:

„Če ni drugače določeno, se kombinirani stroji, ki so sestavljeni iz dveh ali več strojev tako, da tvorijo integralno celoto, in drugi stroji, zasnovani za opravljanje dveh ali več dopolnilih ali alternativnih funkcij, uvrščajo tako, kot da bi imeli samo tisto komponento ali kot da bi predstavljali samo tisti stroj, ki opravlja glavno funkcijo.“

6        Poglavje 85 KN zajema naslednje številke in podštevilke:

7        V skladu s členom 9(1)(a), prva alinea, in členom 10 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), Evropska komisija, ki ji pomaga Odbor za carinski zakonik, sprejme ukrepe, ki se nanašajo na uporabo KN, ki je Priloga I k Uredbi št. 2658/87, v zvezi z uvrstitvijo blaga. Izvedbeni uredbi št. 1249/2011 in 876/2014 sta bili sprejeti na podlagi prve od teh določb.

8        V Prilogi k Izvedbeni uredbi št. 1249/2011, sprejeti na podlagi člena 9(1)(a) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000, je v KN uvrščeno blago, označeno v prvem stolpcu preglednice, ki je v tej prilogi pod kodo, navedeno glede na to blago v drugem stolpcu te preglednice. Glede tarifne podštevilke 8525 80 99 KN je v navedeni preglednici določeno:

9        V Prilogi k Izvedbeni uredbi št. 876/2014, sprejeti na podlagi člena 9(1)(a) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000, je v KN uvrščeno blago, označeno v prvem stolpcu preglednice, ki je v tej prilogi pod kodo, navedeno glede na to blago v drugem stolpcu te preglednice. Glede tarifne podštevilke 8525 80 99 je v navedeni preglednici določeno:

10      Pojasnjevalne opombe KN (UL 2011, C 137, str. 1) se nanašajo na KN v različici, kot izhaja iz Uredbe Komisije (EU) št. 861/2010 z dne 5. oktobra 2010 (UL 2010, L 284, str. 1). Besedilo tarifne številke 8525 ter tarifnih podštevilk 8525 80 30, 8525 80 91 in 8525 80 99 KN pa je enako v uredbah št. 861/2010, 1006/2011, 927/2012 in 1001/2013. V pojasnjevalnih opombah KN glede te tarifne številke in teh tarifnih podštevilk je navedeno:

 Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

 Zadeva C‑435/15

11      Družba GROFA je uvoznica kamer, ki jih proizvaja družba GoPro Coöperatief in ki so elektronske naprave, ki delujejo na baterije, ter so zlasti primerne za snemanje športnih in prostočasnih aktivnosti. Spor o glavni stvari se nanaša na tri modele kamer vrste GoPro Hero 3 Black Edition (v nadaljevanju: sporne kamere v zadevi C‑435/15).

12      Po navedbah predložitvenega sodišča imajo sporne kamere v zadevi C‑435/15 LCD zaslon, a nobenega iskala. Navedene kamere imajo več fotografskih funkcij in objektiv s fiksno goriščno razdaljo. Zvočni in vizualni podatki, ki jih zajameta leča in vgrajeni mikrofon, so shranjeni v formatu datoteke MP4 H.264 na odstranljivi pomnilniški kartici. Te kamere nimajo niti digitalnega zooma, niti zvočnika, niti vgrajenega notranjega pomnilnika. Programska oprema spornih kamer v zadevi C‑435/15 zakodira posnete podatke, tako da je mogoče razlikovati med datotekami teh kamer in datotekami iz zunanjih virov.

13      Z navedenimi kamerami je mogoče posneti do 120 minut videoposnetka v 30 slikah na sekundo z ločljivostjo 1920 x 1080 slikovnih pik v video načinu v zanki (t. i. loop mode). Videoposnetki, daljši od 26 minut in treh sekund, se posnamejo v več datotekah MP4 H.264, od katerih traja vsaka največ 26 minut in tri sekunde. Vendar oseba, ki gleda snemanje, ne zazna prehoda z ene datoteke na drugo.

14      Sporne kamere v zadevi C‑435/15 imajo režo za pomnilniško kartico, vhod mikro HDMI, vhod mini USB, ki je združljiv s kompozitnim A/V kablom, 3,5 mm stereo avdio adapter, vgrajen wifi in vhod HERO.

15      Prek enosmernega vhoda HDMI in enosmerne povezave s kompozitnim A/V kablom je mogoče slikovne in video datoteke, shranjene na pomnilniški kartici, prikazati na televizijskem sprejemniku ali na računalniškem zaslonu.

16      Dvosmerni wifi omogoča daljinsko upravljanje spornih kamer v zadevi C‑435/15 prek radijske povezave, tabličnega računalnika ali pametnega telefona, na katerih so prikazani podatki, posneti na pomnilniški kartici. Vmesnik wifi ne omogoča zajetja video datotek. Prikazati je mogoče samo slikovne in video datoteke, ki so shranjene na pomnilniški kartici in so bile posnete s temi kamerami. Datotek iz drugih virov te kamere ne podpirajo, zato se na ekranu ali zaslonu prikaže sporočilo „File not supported“.

17      Prek vhoda mini USB je mogoče sporne kamere v zadevi C‑435/15 priključiti na računalnik, ki pomnilniško kartico teh kamer prepozna kot zunanji trdi disk. Zaradi programske opreme za branje na računalniku, ki pokriva format MP4, je mogoče slikovne in video datoteke, ki so na pomnilniški kartici, reproducirati na zaslonu, povezanem z računalnikom. Slikovne in video datoteke, ki so na pomnilniški kartici spornih kamer v zadevi C‑435/15, je mogoče shraniti tudi na računalnik in obratno, podatke, ki so na računalniku, je mogoče prenesti na pomnilniško kartico teh kamer. Ta postopek shranjevanja nadzira programska oprema za upravljanje z datotekami na računalniku. V tem primeru navedenih kamer ni mogoče uporabljati. Drugih možnosti za shranjevanje slikovnih in video podatkov na pomnilniško kartico navedenih kamer ni.

18      Družba GROFA je 5. decembra 2012 pri Hauptzollamt vložila zahtevo za zavezujoče tarifne informacije (v nadaljevanju: ZTI), pri čemer je predlagala uvrstitev spornih kamer v zadevi C‑435/15 pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN.

19      Hauptzollamt je z ZTI z dne 21. januarja 2013 te kamere uvrstil pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN. Družba GROFA je 22. februarja 2013 zoper te ZTI vložila pritožbo, s katero je predlagala uvrstitev pod tarifno podštevilko 8525 80 30 KN. Hauptzollamt je z odločbo z dne 20. avgusta 2014 zavrnil pritožbo družbe GROFA, pri čemer je menil, da so sporne kamere v zadevi C‑435/15 večnamenske naprave v smislu opombe 3 oddelka XVI KN, katerih glavna funkcija je funkcija video snemalnih kamer. Po mnenju Hauptzollamt je treba te kamere kot „druge“ video snemalne kamere uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN. Hauptzollamt se je oprl, prvič, na pojasnjevalne opombe KN glede tarifne številke 8525 KN, v skladu s katerimi se večnamenskih digitalnih fotoaparatov ne sme uvrstiti pod digitalne fotoaparate, če je z njimi ob največji spominski zmogljivosti mogoče z ločljivostjo 800 × 600 slikovnih pik (ali več) pri 23 slikah na sekundo (ali več) snemati eno video sekvenco najmanj 30 minut. Tako naj bi bilo v primeru spornih kamer v zadevi C‑435/15. Dejstvo, da so video sekvence shranjene v več datotekah na pomnilniški kartici od 26 minut in 4 sekund naprej, naj nikakor ne bi vplivalo na skupno trajanje snemanja. Drugič, meni, da je to, da se na teh kamerah lahko shranijo video datoteke z zvokom, ki se prek vhoda USB prenesejo z zunanjim virom, značilno za snemanje slike in zvoka v smislu tarifne podštevilke 8525 80 99 KN.

20      Družba GROFA je pri predložitvenem sodišču vložila tožbo, s katero je predlagala uvrstitev spornih kamer v zadevi C‑435/15 pod tarifno podštevilko 8525 80 30 KN ali, podredno, pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN kot video snemalne kamere, ki nimajo samostojne zmogljivosti snemanja signalov iz zunanjih virov.

21      Predložitveno sodišče sprašuje, na prvem mestu, ali je mogoče v obravnavanem primeru po analogiji uporabiti Izvedbeno uredbo št. 1249/2011, s katero so „žepni videosnemalniki“ uvrščeni pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN.

22      Če je Izvedbeno uredbo št. 1249/2011 mogoče uporabiti po analogiji, se predložitveno sodišče sprašuje o veljavnosti navedene uredbe, saj je treba v skladu s prilogo k navedeni uredbi kamero, ki lahko „snema videodatoteke iz drugih virov, ki niso vgrajena televizijska kamera“, ker se „videodatoteke lahko prenesejo na napravo iz naprave za AOP prek USB-vmesnika“, uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN kot „drugo video snemalno kamero“. Po mnenju predložitvenega sodišča taka razlaga pojma „druga možnost snemanja“ v smislu tarifne podštevilke 8525 80 99 KN ni v skladu s sodno prakso Sodišča, ki zahteva, da se postopek snemanja požene s samo video snemalno kamero.

23      Na drugem mestu, predložitveno sodišče meni, da bi bilo Izvedbeno uredbo št. 876/2014, s katero so „akcijske kamere“ uvrščene pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN, mogoče po analogiji uporabiti za sporne kamere v zadevi C‑435/15. Vendar tudi dvomi glede veljavnosti te uredbe, ker, prvič, priloga k tej uredbi določa, da se prenos podatkov na kamero z naprave za avtomatsko obdelavo podatkov šteje za „možnost snemanja“, ki izključuje uvrstitev pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN v nasprotju s sodno prakso Sodišča, in drugič, ker se z Izvedbeno uredbo št. 876/2014 ne upošteva tega, da z zadevnimi kamerami ni mogoče reproducirati video datotek iz zunanjih virov prek povezanega zaslona, drugače kot določajo pojasnjevalne opombe KN glede tarifne podštevilke 8525 80 99 KN.

24      Na tretjem mestu, predložitveno sodišče podredno postavlja vprašanje, ali upoštevne pojasnjevalne opombe KN nasprotujejo uvrstitvi spornih kamer v zadevi C‑435/15 pod tarifni podštevilki 8525 80 91 in 8525 80 99 KN, ker od 26 minut in štirih sekund dalje video podatki, posneti na teh kamerah, niso shranjeni v samo eni datoteki, kar bi lahko omejilo zmogljivost navedenih kamer za neprekinjeno snemanje videov v smislu teh pojasnjevalnih opomb.

25      Na četrtem mestu predložitveno sodišče, podredno, sprašuje, kakšne posledice na uvrstitev spornih kamer v zadevi C‑435/15 bi imelo dejstvo, da te snemajo signale iz zunanjih virov, vendar jih z njimi ni mogoče reproducirati prek zunanjega zaslona ali zunanjega televizijskega sprejemnika. V zvezi s tem navaja, da je v pojasnjevalnih opombah KN glede tarifne podštevilke 8525 80 99 KN navedeno, da mora biti posnete slike mogoče reproducirati prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali zunanjega monitorja.

26      V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.(a) Ali se Izvedbena uredba št. 1249/2011 po analogiji uporablja za izdelke, ki so predmet postopka v glavni stvari (GoPro Hero 3 ‚Black Edition‘, ,Black Edition Surf‘ in ,Black Edition Motorsport‘)?

(b) Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Ali je Izvedbena uredba št. 1249/2011 veljavna?

2.      Če je odgovor na vprašanje za predhodno odločanje 1 (a) ali 1 (b) nikalen:

(a)      Ali se Izvedbena uredba št. 876/2014 po analogiji uporablja za izdelke, ki so predmet postopka v glavni stvari?

(b) Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Ali je Izvedbena uredba št. 876/2014 veljavna?

3.      Če je odgovor na vprašanje za predhodno odločanje 1 (a) ali 1 (b) nikalen: Ali je treba Pojasnjevalne opombe KN k tarifni podštevilki 8525 30 in k tarifnim podštevilkam 8525 80 91 in 8525 80 99 KN razlagati tako, da je podana ‚dolžina enega zaporedja najmanj 30 minut‘ tudi v primeru, ko so video posnetki zajeti v ločene datoteke, od katerih je vsaka dolga manj kot 30 minut, če gledalec pri predvajanju posnetka ne more zaznati prehoda z ene na drugo datoteko?

4.      Če je odgovor na vprašanje za predhodno odločanje 1 (a) ali 1 (b) nikalen in če je odgovor na vprašanja za predhodno odločanje 2 (a), 2 (b) in 3 pritrdilen: Ali video snemalnih kamer, ki lahko posnamejo signale iz zunanjih virov, ni mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 85258099 KN, ker ne omogočajo reproduciranja teh signalov prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali zunanjega monitorja?“

 Zadeva C‑666/15

27      Predlog za sprejetje predhodne odločbe je vložen v okviru spora glede petih zadev med družbama X in GoPro Coöperatief RTC na eni ter nizozemskimi carinskimi organi na drugi strani glede več ZTI v zvezi s petimi vrstami kamer znamke GoPro Hero, s katerimi so te uvrščene pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN ali tarifno podštevilko 8525 80 99 KN.

28      Pet zadev se nanaša na kamere vrst GoPro Hero 3 Silver Edition, GoPro Hero 3 + Silver Edition, GoPro Hero 4 Silver Edition, GoPro Hero 4 Black Edition in GoPro Hero (v nadaljevanju: sporne kamere v zadevi C‑666/15).

29      Kar zadeva kamero vrste GoPro Hero 3 Silver Edition, ena od tožečih strank v postopku v glavni stvari predlaga njeno uvrstitev pod tarifno podštevilko 8525 80 30 KN ali, podredno, pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN, medtem ko nacionalni carinski organ trdi, da je treba navedeno kamero uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN. Kar zadeva druge sporne kamere v zadevi C‑666/15, tožeči stranki v postopku v glavni stvari predlagata njihovo uvrstitev pod tarifno podštevilko 8525 80 30 KN, medtem ko nacionalni carinski organ trdi, da je treba te kamere uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN.

30      Po mnenju predložitvenega sodišča ni sporno, da lahko sporne kamere v zadevi C‑666/15 delujejo več kot 30 minut v načinu „video record“ za snemanje po 23 slik na sekundo (ali več) z ločljivostjo 800 x 600 slikovnih pik (ali več). V zvezi s tem navaja, da te kamere posnetek, daljši od 30 minut, shranijo v različne video datoteke, ki se ob predvajanju zaznajo kot različne, pri čemer se predvajanje konča na koncu vsake datoteke. Uporabnik mora klikniti na novo datoteko in pritisniti „play“, da lahko predvaja naslednjo datoteko. Predložitveno sodišče dodaja, da navedene kamere omogočajo zgolj prikazovanje datotek, posnetih s temi kamerami. Poleg tega je v navodilih za uporabo spornih kamer v zadevi C‑666/15 navedeno, da ponujajo možnost „looping“, ki jim omogoča snemanje, daljše od 30 minut, preden se nov video posname namesto prejšnjega („overwriting“).

31      Predložitveno sodišče še navaja, da je posebej pomemben element za tarifno uvrstitev spornih kamer v zadevi C‑666/15 vprašanje, ali imajo te samo možnost snemanja zvoka in slike, posnetih s televizijsko kamero, in ali je s temi kamerami eno video sekvenco mogoče snemati vsaj 30 minut.

32      V teh okoliščinah je rechtbank Noord-Holland (regionalno sodišče v Severni Holandiji, Nizozemska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali je treba pojasnjevalne opombe KN k tarifni podštevilki 8525 80 30 in k tarifnima podštevilkama 8525 80 91 in 8525 80 99 KN razlagati tako, da gre za snemanje ‚najmanj 30 minut‘ tudi tedaj, če se zaporedje slik v načinu ‚video record‘ snema več kot 30 minut, vendar se shrani v ločenih datotekah v trajanju manj kot 30 minut in mora uporabnik pri predvajanju vsako datoteko v trajanju manj kot 30 minut posebej odpreti, pri čemer pa obstaja možnost, da se zaporedja slik v teh datotekah na računalniku s pomočjo programske opreme, ki jo zagotavlja GoPro [Coöperatief], med seboj združijo in se tako na računalniku shranijo v eni datoteki kot en video posnetek, ki traja več kot 30 minut?

2.      Ali uvrstitvi video snemalnih kamer, ki lahko posnamejo signale iz zunanjih virov, pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN nasprotuje dejstvo, da ne omogočajo reproduciranja teh signalov prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali zunanjega monitorja, ker lahko te video snemalne kamere, na primer GoPro Hero 3 Silver Edition, na zunanjem zaslonu ali zunanjem monitorju predvajajo le datoteke, ki so bile posnete z njimi s pomočjo njihove leče?“

33      S sklepom predsednika Sodišča z dne 27. januarja 2016 sta bili zadevi C‑435/15 in C‑666/15 združeni za izdajo sodbe.

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje v zadevi C‑435/15

34      Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v zadevi C‑435/15 v bistvu sprašuje, ali je treba Izvedbeno uredbo št. 1249/2011 razlagati tako, da se po analogiji uporablja za izdelke, ki imajo značilnosti spornih kamer v navedeni zadevi, in če je odgovor pritrdilen, ali je ta uredba veljavna.

35      Navesti je treba, prvič, da ima v skladu z ustaljeno sodno prakso uredba o uvrstitvi splošen obseg, saj se ne uporablja za določen gospodarski subjekt, ampak za celoto izdelkov, ki so enaki izdelku, ki ga je pregledal Odbor za carinski zakonik. Da bi se v okviru razlage uredbe o uvrstitvi ugotovilo področje njene uporabe, je treba med drugim upoštevati njeno utemeljitev (sodba z dne 15. decembra 2016, LEK, C‑700/15, EU:C:2016:959, točka 49).

36      V obravnavanem primeru se Izvedbena uredba št. 1249/2011, katere predmet je uvrstitev „žepnih videosnemalnikov“ pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN, ne uporablja neposredno za sporne kamere v zadevi C‑435/15. Zadnjenavedeni izdelki namreč niso enaki „žepnim videosnemalnikom“ iz navedene uredbe, saj se - kot navaja predložitveno sodišče - navedeni izdelki od njih razlikujejo med drugim po svoji zmogljivosti fotografiranja in po tem, da nimajo niti digitalnega zooma, niti zvočnika, niti vgrajenega notranjega pomnilnika.

37      Drugič, navesti je treba, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, če uredbe o uvrstitvi ni mogoče neposredno uporabiti za proizvode, ki niso enaki, so pa podobni proizvodu, ki je predmet navedene uredbe, to uredbo mogoče za te proizvode uporabiti po analogiji (sodba z dne 22. septembra 2016, Kawasaki Motors Europe, C‑91/15, EU:C:2016:716, točka 39 in navedena sodna praksa). Z uporabo uredbe o uvrstitvi, kot je Izvedbena uredba št. 1249/2011, po analogiji za proizvode, podobne tistim, ki jih zadeva ta uredba, se zagotavlja skladna razlaga KN in enako obravnavanje gospodarskih subjektov (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2006, Anagram International, C‑14/05, EU:C:2006:465, točka 32).

38      Da bi se uredba o uvrstitvi uporabila po analogiji, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj zadostne medsebojne podobnosti proizvodov, ki se uvrščajo, in proizvodov, na katere se nanaša ta uredba (glej v tem smislu sodbo z dne 19. februarja 2009, Kamino International Logistics, C‑376/07, EU:C:2009:105, točka 67). V zvezi s tem je treba upoštevati tudi utemeljitev navedene uredbe (glej v tem smislu sodbi z dne 13. julija 2006, Anagram International, C‑14/05, EU:C:2006:465, točka 34, in z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 58).

39      V obravnavanem primeru je v skladu z utemeljitvijo iz tretjega stolpca priloge k Izvedbeni uredbi št. 1249/2011 uvrstitev „žepnih videosnemalnikov“ pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN utemeljena med drugim s tem, da naprava „lahko snema in shranjuje samo videodatoteke“. Iz tega sledi, da nezmogljivost za snemanje fotografij pomeni enega od odločilnih elementov v zvezi z uvrstitvijo, izbrano v navedeni uredbi. Vendar je iz predložitvene odločbe v zadevi C‑435/15 razvidno, da se sporne kamere v tej zadevi s tega vidika razlikujejo od „žepnih videosnemalnikov“, ki so predmet Izvedbene uredbe št. 1249/2011, saj omogočajo fotografiranje.

40      Poleg tega je treba spomniti, da je lahko namen uporabe proizvoda tudi objektivno uvrstitveno merilo, če je lasten temu proizvodu, kar pa je značilnost, ki jo je treba preučiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (sodbi z dne 20. junija 2013, Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 41, in z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 47).

41      Iz dejanskih ugotovitev predložitvenega sodišča pa izhaja, da so sporne kamere v zadevi C‑435/15 zasnovane tako, da uporabnikom omogočajo video snemanje njihovih prostočasnih in športnih aktivnosti, ki od uporabnika zahtevajo, da ostaja posebej prost pri gibanju. Iz tega sledi, da je prvi namen uporabe navedenih kamer mogoče zlahka razlikovati od namena uporabe „žepnih videosnemalnikov“ iz Izvedbene uredbe št. 1249/2011.

42      Sporne kamere v zadevi C‑435/15 niso dovolj podobne proizvodom, ki so predmet uvrstitve v Izvedbeni uredbi št. 1249/2011, zato se slednja zanje ne uporablja. Zato ni treba presojati njene veljavnosti.

43      Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje v zadevi C‑435/15 odgovoriti, da je treba Izvedbeno uredbo št. 1249/2011 razlagati tako, da se ne uporablja po analogiji za proizvode, ki imajo značilnosti spornih kamer v navedeni zadevi.

 Drugo vprašanje v zadevi C‑435/15

44      Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v zadevi C‑435/15 v bistvu sprašuje, ali je treba Izvedbeno uredbo št. 876/2014 razlagati tako, da se po analogiji uporablja za proizvode, ki imajo značilnosti spornih kamer v navedeni zadevi in, če je odgovor pritrdilen, ali je ta uredba veljavna.

45      Predmet Izvedbene uredbe št. 876/2014 je uvrstitev „akcijskih kamer“ pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN.

46      Iz dejanskih ugotovitev, do katerih je prišlo predložitveno sodišče, je razvidno, da se sporne kamere v zadevi C‑435/15 razlikujejo od akcijskih kamer, ki so predmet navedene uredbe, med drugim v tem, da je prve mogoče pritrditi na predmet, kot je čelada, in držati v roki, da imajo časovno krajšo zmogljivost snemanja, in sicer največ dve uri, da pa imajo večjo ločljivost, z njimi je mogoče fotografirati v boljši kakovosti ter nadzirati kakovost fotografij. Iz tega sledi, da sporne kamere v zadevi C‑435/15 niso enake proizvodom, ki so predmet Izvedbene uredbe št. 876/2014.

47      Vendar so navedeni proizvodi tako po njihovih objektivnih značilnostih in lastnostih kot po njihovem namenu uporabe zelo podobni spornim kameram v zadevi C‑435/15. Tako so „akcijske kamere“ v smislu Izvedbene uredbe št. 876/2014 in sporne kamere v zadevi C‑435/15 zelo majhne in lahke, nimajo niti zooma, niti iskala, niti vgrajenega notranjega pomnilnika, imajo vhod micro HDMI, vhod mini USB in povezavo wifi, omogočajo fotografiranje in snemanje video posnetkov, daljših od 30 minut, ki pa se v obeh primerih shranijo v več ločenih datotekah. Prav tako sta obe vrsti proizvodov posebej zasnovani za možnost uporabe pri športnih aktivnostih.

48      Iz tega sledi, da se v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 37 in 38 te sodbe, Izvedbena uredba št. 876/2014 po analogiji uporablja za sporne kamere v zadevi C‑435/15 in da je zato treba preizkusiti njeno veljavnost.

49      V zvezi s tem je treba spomniti, da izvedbeno uredbo, kot je v obravnavanem primeru Uredba št. 876/2014, sprejme Komisija v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik, kadar bi bila uvrstitev posameznega proizvoda v KN lahko težavna ali sporna. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je Svet Evropske unije glede sodelovanja s carinskimi strokovnjaki držav članic Komisiji podelil široko diskrecijsko pravico za določitev vsebine tarifnih številk, pomembnih za uvrstitev določenega blaga. Kljub temu pooblastilo, da sprejme ukrepe, določene v členu 9 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000, Komisije ne pooblašča, da spremeni vsebino ali obseg tarifnih številk (glej v tem smislu sodbo z dne 4. marca 2004, Krings, C‑130/02, EU:C:2004:122, točki 25 in 26 ter navedena sodna praksa).

50      V obravnavanem primeru Izvedbena uredba št. 876/2014 pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN uvršča „akcijske kamere“, pri tem pa ne zahteva, da jih je mogoče uporabiti za avtonomno snemanje video zvočnih zapisov iz zunanjega vira, to je neodvisno od materiala ali programske opreme, ki niso del izvirne opreme. Taka zmogljivost avtonomnega snemanja pa je nujen pogoj za uvrstitev blaga pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN. Če te ni, proizvodov ni mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN, ampak pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN (sodba z dne 5. marca 2015, Vario Tek, C‑178/14, neobjavljena, EU:C:2015:152, točka 32).

51      Iz tega sledi, da Izvedbena uredba št. 876/2014, ker „akcijske kamere“ uvršča pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN, ne da bi podrobno določila, da morajo za potrebe navedene uvrstitve imeti možnost avtonomnega snemanja video zvočnih zapisov iz zunanjih virov, ni v skladu z obsegom te tarifne podštevilke.

52      Iz vseh zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da je Komisija s tem, da je sprejela Izvedbeno uredbo št. 876/2014, spremenila oziroma razširila obseg tarifne podštevilke 8525 80 99 KN in zato prekoračila pristojnosti, ki jih ima na podlagi člena 9(1)(a) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000 (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 2016, Kawasaki Motors Europe, C‑91/15, EU:C:2016:716, točka 62).

53      Na drugo vprašanje v zadevi C‑435/15 je torej treba odgovoriti, da je treba Izvedbeno uredbo št. 876/2014 razlagati tako, da se po analogiji uporablja za proizvode, ki imajo značilnosti spornih kamer v navedeni zadevi, vendar pa ni veljavna.

 Četrto vprašanje v zadevi C‑435/15

54      Ob upoštevanju odgovora na drugo vprašanje v zadevi C‑435/15 na četrto vprašanje, postavljeno v isti zadevi, ni treba odgovoriti.

 Tretje vprašanje v zadevi C‑435/15 in prvo vprašanje v zadevi C‑666/15

55      S tretjim vprašanjem v zadevi C‑435/15 in s prvim vprašanjem v zadevi C‑666/15, ki ju je treba preučiti skupaj, predložitveni sodišči v bistvu sprašujeta, ali je treba tarifne podštevilke 8525 80 30, 8525 80 91 in 8525 80 99 KN ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb KN k tem tarifnim podštevilkam razlagati tako, da je treba video sekvenco, daljšo od 30 minut in posneto v ločene datoteke v posamičnem trajanju manj kot 30 minut, šteti za snemanje ene video sekvence v trajanju najmanj 30 minut, če uporabnik pri predvajanju ne more zaznati prehoda z ene datoteke na drugo, ali obratno, če mora uporabnik načeloma pri tem predvajanju ločeno odpreti vsako datoteko.

56      Najprej je treba navesti, da so pojasnjevalne opombe glede KN, ki jih je sprejela Komisija, precej v pomoč pri razlagi pomena različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega pravnega učinka (glej v tem smislu sodbi z dne 17. februarja 2016, Salutas Pharma, C‑124/15, EU:C:2016:87, točka 31, in z dne 15. decembra 2016, LEK, C‑700/15, EU:C:2016:959, točka 41).

57      V skladu s pojasnjevalnimi opombami KN k tarifni podštevilki 8525 80 30 KN na eni ter v skladu s pojasnjevalnimi opombami KN k tarifnima podštevilkama 8525 80 91 in 8525 80 99 KN na drugi strani je zmogljivost zadevnega proizvoda, da z ločljivostjo 800 × 600 slikovnih pik (ali več) pri 23 slikah na sekundo (ali več) snema eno video sekvenco najmanj 30 minut, merilo, ki omogoča razlikovanje digitalnih fotoaparatov od video snemalnih kamer.

58      Zato zgolj zmogljivost neprekinjenega snemanja ene video sekvence najmanj 30 minut pri najmanjši ločljivosti, ne pa zmogljivost neprekinjene reprodukcije tega snemanja, pomeni značilnost, ki omogoča izključitev uvrstitve proizvoda pod tarifno podštevilko 8525 80 30 KN. To, ali sporne kamere v zadevah C‑435/15 in C‑666/15 lahko neprekinjeno predvajajo video sekvence v trajanju najmanj 30 minut, torej ni upoštevno za tarifno uvrstitev navedenih kamer pod eno od treh podštevilk, navedenih v prejšnji točki te sodbe (glej v tem smislu sodbo z dne 5. marca 2015, Vario Tek, C‑178/14, neobjavljena, EU:C:2015:152, točka 36).

59      Iz tega sledi, da okoliščina, da so video sekvence, daljše od 30 minut, ki so posnete s spornimi kamerami v zadevah C‑435/15 in C‑666/15 in so posnete na ločenih datotekah, ne preprečuje, da se izključi uvrstitev navedenih kamer pod tarifno podštevilko 8525 80 30 KN, ker tako shranjevanje v več datotekah ne spreminja neprekinjenosti snemanja video sekvence, ampak po potrebi samo neprekinjenost njenega predvajanja, in ker to, ali uporabnik zaznava prehod z enega video posnetka na drugega, ni upoštevno merilo za to tarifno uvrstitev.

60      Zato je treba na tretje vprašanje v zadevi C‑435/15 in na prvo vprašanje v zadevi C‑666/15 odgovoriti, da je treba tarifne podštevilke 8525 80 30, 8525 80 91 in 8525 80 99 KN ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb KN k tem tarifnim podštevilkam razlagati tako, da je treba video sekvenco, daljšo od 30 minut in posneto v ločene datoteke v posamičnem trajanju manj kot 30 minut, šteti za snemanje ene video sekvence v trajanju najmanj 30 minut, ne glede na to, da uporabnik pri predvajanju ne more zaznati prehoda od ene datoteke na drugo, ali obratno, da mora uporabnik načeloma pri tem predvajanju ločeno odpreti vsako datoteko.

 Drugo vprašanje v zadevi C‑666/15

61      Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v zadevi C‑666/15 v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da video snemalna kamera, ki lahko snema signale iz zunanjih virov, vendar jih z njim prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali zunanjega monitorja ni mogoče reproducirati, ker lahko ta video snemalna kamera na zunanjem zaslonu ali monitorju predvaja le datoteke, ki so bile z njo posnete s pomočjo njene leče, ne more biti predmet uvrstitve pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN.

62      V zvezi s tem je treba spomniti, prvič, da je bistvena značilnost video snemalnih kamer, ki spadajo pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN, zlasti v njihovi zmogljivosti avtonomnega snemanja video zvočnih zapisov iz zunanjih virov, to je neodvisno od materiala ali programske opreme, ki niso del izvirne opreme. Nacionalno sodišče mora presoditi stopnjo zapletenosti upravljanja, ki ga je treba opraviti, pri čemer mora imeti uporabnik, ki nima posebnih sposobnosti, možnost zlahka opraviti snemanje (sodba z dne 5. marca 2015, Vario Tek, C‑178/14, neobjavljena, EU:C:2015:152, točka 32).

63      Če te ni, proizvodov ni mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN, ampak pod tarifno podštevilko 8525 80 91 KN (glej v tem smislu sodbo z dne 5. marca 2015, Vario Tek, C‑178/14, neobjavljena, EU:C:2015:152, točka 32).

64      Predložitveno sodišče mora preveriti, ali imajo sporne kamere v zadevi C‑666/15 tako zmogljivost avtonomnega snemanja. Če te ni, bi bila njihova uvrstitev pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN vsekakor izključena.

65      Navesti je treba, drugič, da pojasnjevalne opombe KN k tarifni podštevilki 8525 80 99 KN določajo, da morajo video snemalne kamere, ki spadajo pod to tarifno podštevilko, omogočati reproduciranje zvočnih in video datotek, posnetih iz zunanjih virov prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali monitorja (sodba z dne 5. marca 2015, Vario Tek, C‑178/14, neobjavljena, EU:C:2015:152, točka 37).

66      Iz tega sledi, da video snemalne kamere, s katero je mogoče avtonomno snemati signale iz zunanjih virov, vendar jih z njo s pomočjo zunanjega televizijskega sprejemnika ali zunanjega monitorja ni mogoče reproducirati, ni mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN.

67      Zato je treba na drugo vprašanje v zadevi C‑666/15 odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da video snemalna kamera, s katero je mogoče snemati signale iz zunanjih virov, vendar jih z njo prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali zunanjega monitorja ni mogoče reproducirati, ker lahko ta video snemalna kamera na zunanjem zaslonu ali monitorju predvaja le datoteke, ki so bile z njo posnete s pomočjo njene leče, ne more biti predmet uvrstitve pod tarifno podštevilko 8525 80 99 KN.

 Stroški

68      Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

1.      Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1249/2011 z dne 29. novembra 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo je treba razlagati tako, da se ne uporablja po analogiji za proizvode, ki imajo značilnosti treh modelov kamer vrste GoPro Hero 3 Black Edition, ki so sporne v zadevi C‑435/15.

2.      Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 876/2014 z dne 8. avgusta 2014 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo je treba razlagati tako, da se po analogiji uporablja za proizvode, ki imajo značilnosti treh modelov kamer vrste GoPro Hero 3 Black Edition, ki so sporne v navedeni zadevi, vendar ni veljavna.

3.      Tarifne podštevilke 8525 80 30, 8525 80 91 in 8525 80 99 Kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor so bile zaporedoma spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013, je treba ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb te kombinirane nomenklature k tem tarifnim podštevilkam razlagati tako, da je treba video sekvenco, daljšo od 30 minut in posneto v ločene datoteke v posamičnem trajanju manj kot 30 minut, šteti za snemanje ene video sekvence v trajanju najmanj 30 minut, ne glede na to, da uporabnik pri njihovem predvajanju ne more zaznati prehoda z ene datoteke na drugo, ali obratno, da mora uporabnik načeloma pri tem predvajanju ločeno odpreti vsako datoteko.

4.      Kombinirano nomenklaturo v Prilogi I k Uredbi št. 2658/87, kakor je bila zaporedoma spremenjena z izvedbenimi uredbami št. 1006/2011, št. 927/2012 in št. 1001/2013, je treba razlagati tako, da video snemalna kamera, s katero je mogoče snemati signale iz zunanjih virov, vendar jih z njo prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali zunanjega monitorja ni mogoče reproducirati, ker lahko ta video snemalna kamera na zunanjem zaslonu ali monitorju predvaja le datoteke, ki so bile z njo posnete s pomočjo njene leče, ne more biti predmet uvrstitve pod tarifno podštevilko 8525 80 99 te kombinirane nomenklature.

Podpisi

*      Jezik postopka: nemščina.