Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

20.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/3

Tožba, vložena 5. aprila 2013 – Evropska komisija proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-172/13)

2013/C 207/04

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: W. Roels, R. Lyal, agenta)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predloga tožeče stranke

—

ugotovi naj se, da Združeno kraljestvo s tem, da je določilo pogoje za pridobitev olajšave za čezmejne skupine, na podlagi katerih je to olajšavo praktično nemogoče pridobiti, in omejilo to olajšavo na obdobje po 1. aprilu 2006, ni izpolnilo obveznosti iz člena 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

—

Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Združeno kraljestvo je po izdani sodbi Sodišča z dne 13. decembra 2005 v zadevi Marks & Spencer (C-446/03, ZOdl., str. I 10837) spremenilo svojo zakonodajo o ureditvi tega, kako se lahko izgube družb, ki so članice skupine, prenesejo in uporabijo s strani druge članice skupine zaradi zmanjšanja njene davčne obveznosti (olajšava za skupino). Določbe, s katerimi so urejene izgube nerezidenčnih družb, so zdaj vsebovane v delu 5 Corporation Tax Act 2010 (zakon o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2010).

Na podlagi sedaj veljavne zakonodaje Združenega kraljestva lahko družba v skupini pridobi dobropis davka zaradi izgube nerezidenčne članice skupine samo, če zadnjenavedena v rezidenčni državi ne more zaprositi za davčno olajšavo. V povezavi z možnostjo prihodnjih olajšav je na podlagi zakonodaje Združenega kraljestva praktično nemogoče dokazati izpolnitev tega pogoja, ker se ta možnost ocenjuje „neposredno po koncu“ davčnega leta, v katerem je nastala izguba. Ta pogoj je iz vseh praktičnih razlogov nemogoče izpolniti. Zato zakonodaja izključuje kakršnokoli olajšavo na podlagi izgube nerezidenčne odvisne družbe, kar je v nasprotju s svobodo ustanavljanja, kot je bila razložena v zadevi Marks & Spencer (C-446/03).

Drugič, nova pravila o olajšavi za skupino na podlagi izgub v tujini se uporabijo le za izgube, nastale po 1. aprilu 2006, ko so začela veljati ta pravila. Ta časovna omejitev (torej, da na podlagi zakonodaje ni mogoče pridobiti olajšave na podlagi izgub, nastalih pred tem datumom), je v nasprotju s svobodo ustanavljanja.