16.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 184/11 |
Tožba, vložena 7. marca 2014 – Evropska komisija proti Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska
(Zadeva C-112/14)
2014/C 184/14
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal, L. Armati, agenta)
Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska
Predlogi
Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:
— |
ugotovi, da Združeno kraljestvo s tem, da je sprejelo in ohranilo v veljavi davčno zakonodajo o pripisu dobičkov članom družb nerezidentk, ki uvaja neenako obravnavanje domače in čezmejne dejavnosti, ni izpolnilo obveznosti iz členov 63 PDEU in 40 Sporazuma o EGP, ali, podredno, obveznosti iz členov 49 PDEU in 31 Sporazuma o EGP; |
— |
Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Sporna nacionalna zakonodaja
Člen 13 zakona o obdavčitvi določenih vrst dobička iz leta 1992 (Taxation of Chargeable Gains Act 1992) določa, da so dobički, ki jih ustvarijo določene oblike družb nerezidentk, neposredno obdavčljivi pri delničarjih in drugih udeležencih, ki so rezidenti Združenega kraljestva, ne glede na to, ali ti dejansko prejmejo kakršen koli dohodek.
Glavne trditve
Rezidenti Združenega kraljestva so zavezani k plačilu davka na dobiček določenih družb nerezidentk, v katerih so udeleženi, vendar k takemu plačilu ne bi bili zavezani, če bi bile zadevne družbe družbe rezidentke Združenega kraljestva. To razlikovanje bi lahko davkoplačevalce v Združenem kraljestvu odvrnilo od vlaganja v take družbe nerezidentke, kar je v nasprotju s členom 63 PDEU in členom 40 Sporazuma o EGP.
Sporni ukrep bi lahko preprečil nekatere oblike izogibanja davkom in zlorab. Vendar njegova uporaba ni omejena na primere izogibanja davkom in zlorab, zato ta ukrep ni utemeljen.