Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

Zadeva C-104/06

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Kraljevini Švedski

„Neizpolnitev obveznosti države – Davčna zakonodaja – Odlog obdavčitve kapitalskega dobička od odsvojitve stanovanjske nepremičnine – Členi 18 ES, 39 ES in 43 ES – Člena 28 in 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru“

Povzetek sodbe

Prosto gibanje oseb – Delavci – Pravica do ustanavljanja – Državljanstvo Evropske unije – Davčna zakonodaja

(členi 18 ES, 39 ES in 43 ES; Sporazum EGP, člena 28 in 31)

Neizpolnitev obveznosti iz členov 18 ES, 39 ES in 43 ES ter iz členov 28 in 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s tem, da je država članica sprejela in ohranila v veljavi davčne določbe, ki odlog obdavčitve kapitalskega dobička od odsvojitve zasebne stanovanjske nepremičnine ali stanovanjske pravice na zasebni zadružni zgradbi pogojujejo s tem, da je na novo pridobljena stanovanjska nepremičnina prav tako na nacionalnem ozemlju.

Davčni zavezanec, ki se je odločil prodati prebivanju namenjeno nepremičnino, ki jo ima v posesti v tej državi članici, da bi prenesel prebivališče na ozemlje druge države članice in tam kupil novo nepremičnino, namenjeno prebivanju, je namreč v okviru pravice vsakega državljana Unije, da se prosto giba in prebiva na ozemlju držav članic, ki pride posebej do izraza v členih 43 ES, ki se nanaša na pravico do ustanavljanja, in 39 ES, ki se nanaša na prosto gibanje delavcev, pa tudi v okviru pravic, podeljenih v Sporazumu EGP v členu 28, ki se nanaša na prosto gibanje delavcev, in v členu 31, ki se nanaša na pravico ustanavljanja, neugodno davčno obravnavan v primerjavi z osebami, ki še naprej prebivajo v zadevni državi članici.

Nujnost ohranitve doslednosti davčnega sistema ne more utemeljiti te razlike v obravnavanju, če je treba – da bi argument, ki temelji na taki utemeljitvi, uspel – ugotoviti obstoj neposredne povezave med zadevno davčno ugodnostjo in izravnavo te ugodnosti z določeno davčno dajatvijo.

Ker določbe Pogodbe in Sporazuma o EGP o prostem gibanju oseb nasprotujejo taki zakonodaji, ni treba posebej preučiti navedene zakonodaje glede na člen 56(1) ES in člen 40 Sporazuma EGP, ki se nanašata na prosti pretok kapitala.

(Glej točke 15, 22, 26, 35, 37 in izrek.)







SODBA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 18. januarja 2007(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Davčna zakonodaja – Odlog obdavčitve kapitalskega dobička od odsvojitve stanovanjske nepremičnine – Členi 18 ES, 39 ES in 43 ES – Člena 28 in 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru“

V zadevi C-104/06,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 22. februarja 2006,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata L. Ström van Lier in R. Lyal, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Kraljevini Švedski, ki jo zastopa A. Kruse, zastopnik,

tožena stranka,

SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi E. Juhász, predsednik senata, G. Arestis (poročevalec) in J. Malenovský, sodnika,

generalni pravobranilec: Y. Bot,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Kraljevina Švedska s tem, da je sprejela in obdržala v veljavi davčno zakonodajo, v skladu s katero je odlog obdavčitve kapitalskega dobička od odsvojitve stanovanjske nepremičnine, v kateri prebiva lastnik, kadar ta kupi novo nepremičnino, dovoljen le, če sta prodana in na novo pridobljena stanovanjska nepremičnina na ozemlju Švedske, ni izpolnila obveznosti iz členov 18 ES, 39 ES, 43 ES in 56(1) ES ter iz členov 28, 31 in 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 (UL 1994, L 1, str. 3, v nadaljevanju: Sporazum o EGP).

 Pravni okvir

 Sporazum o EGP

2        Člen 28 Sporazuma o EGP določa:

„1.      Med državami članicami ES [Evropskih skupnosti] in državami Efte [Evropsko združenje za prosto trgovino] se zagotovi prosto gibanje delavcev.

2.      Prosto gibanje vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic ES in držav Efte v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji.

3.      Ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico:

(a)      sprejeti ponujeno zaposlitev;

(b)      se v ta namen prosto gibati na območju držav članic ES in držav Efte;

(c)      bivati na ozemlju države članice ES ali države Efte zaradi zaposlitve skladno z določbami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje državljanov te države;

(d)      ostati na ozemlju države članice ES ali države Efte po prenehanju zaposlitve v tej državi.

4.      Določbe tega člena se ne uporabljajo pri zaposlovanju v javni upravi.

5.      Priloga V vsebuje posebne določbe o prostem gibanju delavcev.“

3        Člen 31(1) Sporazuma o EGP določa:

„1.      V okviru določb tega sporazuma ni nikakršnih omejitev glede pravice do ustanavljanja za državljane katere koli države članice ES ali države EFTE na ozemlju katere koli od teh držav. To velja tudi za ustanavljanje agencij, podružnic ali hčerinskih družb državljanov katere koli države članice ES ali države EFTE s sedežem na ozemlju katere koli od teh držav.

Pravica do ustanavljanja zajema pravico začeti in opravljati dejavnost kot samozaposlena oseba ter pravico do ustanovitve in vodenja podjetij, zlasti družb ali podjetij iz drugega odstavka člena 34, pod pogoji, ki jih ob upoštevanju določb poglavja 4 za svoje državljane določa zakonodaja države, v kateri se taka ustanovitev izvede.

2.      Priloge VIII do XI vsebujejo posebne določbe o pravici do ustanavljanja.“

 Nacionalna ureditev

4        Poglavje 47 Inkomstskattelagen (1999:1229) (zakon o dohodnini (1999:1229), v nadaljevanju: IL) z naslovom „Odlog obdavčitve“ vsebuje določbe o odlogu obdavčitve ob odsvojitvi zasebne stanovanjske nepremičnine ali stanovanjske pravice na zasebni zadružni zgradbi ter o obravnavanju takega odloga v primeru poznejše odsvojitve.

5        Člen 2 poglavja 47 IL, ki se nanaša na pogoje odloga obdavčitve, določa:

„Davčni zavezanec je upravičen do odloga obdavčitve, če:

1.      prijavi kapitalski dobiček ob odsvojitvi prvotne stanovanjske nepremičnine,

2.      je pridobil ali namerava pridobiti nadomestno stanovanjsko nepremičnino in

3.      biva ali namerava bivati v nadomestni stanovanjski nepremičnini“.

6        Na podlagi člena 3, prvi odstavek, poglavja 47 IL prvotna stanovanjska nepremičnina pomeni zasebno stanovanjsko nepremičnino na Švedskem, ki je ob odsvojitvi stalno prebivališče davčnega zavezanca.

7        Člen 5 poglavja 47 IL, kakor je bil spremenjen z Lagen om ändring i inkomstskattelagen 1999:1229 (zakon 2003:1206), spada v del tega poglavja z naslovom „Nadomestna stanovanjska nepremičnina“ in določa naslednje:

„Nadomestna stanovanjska nepremičnina pomeni premoženje na Švedskem, ki ga ob odsvojitvi lahko tvori:

1.      hiša z zemljiščem, ki tvori stanovanjsko enoto,

2.      hiša na tujem zemljišču,

3.      eno- ali dvodružinska hiša z zemljiščem na kmetijski enoti,

4.      zemljišče, na katerem se gradi hiša iz točke 1 ali 3, ali

5.      stanovanje v zasebnem stanovanjskem združenju.“

 Predhodni postopek

8        Ker je Komisija menila, da določbe poglavja 47 IL, zlasti določbe členov od 2 do 5 tega poglavja, ki odlog obdavčitve kapitalskih dobičkov od odsvojitve zasebne stanovanjske nepremičnine ali stanovanjske pravice na zasebni zadružni zgradbi pogojuje s pridobitvijo nove stanovanjske nepremičnine, tako imenovane „nadomestne stanovanjske nepremičnine“, na švedskem ozemlju, kršijo obveznosti, ki jih ima Kraljevina Švedska na podlagi členov 18 ES, 39 ES, 43 ES in 56(1) ES ter členov 28, 31 in 40 Sporazuma o EGP, je z dopisom z dne 1. aprila 2004 pozvala to državo članico, da glede tega predloži stališča.

9        Švedski organi so v bistvu priznali, da sistem odloga obdavčitve, kot izhaja predvsem iz uporabe določb členov od 2 do 5 poglavja 47 IL, ovira prosto gibanje oseb in prosti pretok kapitala. Vendar menijo, da so zadevne določbe utemeljene z nujnimi razlogi v splošnem interesu, natančneje, z nujnostjo zagotoviti doslednost nacionalnega davčnega sistema.

10      Ker utemeljitev švedskih organov Komisije ni prepričala, je 5. julija 2005 izdala obrazloženo mnenje, v katerem je, prvič, ponovila očitek, da zadevne določbe poglavja 47 IL kršijo prosto gibanje oseb in prosti pretok kapitala, ter je, drugič, Kraljevino Švedsko pozvala, naj sprejme potrebne ukrepe za uskladitev s tem mnenjem v dveh mesecih od njegove vročitve.

11      Ker so švedski organi v odgovoru na obrazloženo mnenje v bistvu ohranili stališče, da so zadevne določbe poglavja 47 utemeljene z nujnostjo zagotoviti doslednost nacionalnega davčnega sistema, se je Komisija odločila vložiti to tožbo.

 Tožba

12      Najprej je treba opozoriti, da morajo države članice v skladu z ustaljeno sodno prakso, čeprav je neposredno obdavčenje v njihovi pristojnosti, to pristojnost kljub temu izvajati ob spoštovanju prava Skupnosti (glej sodbi z dne 4. marca 2004 v zadevi Komisija proti Franciji, C-334/02, Recueil, str. I-2229, točka 21, in z dne 13. decembra 2005 v zadevi Marks & Spencer, C-446/03, ZOdl., str. I-10837, točka 29).

13      Treba je preučiti, ali določbe poglavja 47 IL, zlasti določbe členov od 2 do 5 tega poglavja, omejujejo prosto gibanje oseb in prosti pretok kapitala, zagotovljena s členi 18 ES, 39 ES, 43 ES in 56(1) ES ter členi 28, 31 in 40 Sporazuma o EGP, kot trdi Komisija.

 Prosto gibanje oseb

14      V okviru tega očitka Komisija na prvem mestu trdi, da Kraljevina Švedska ni izpolnila obveznosti na podlagi členov 18 ES, 39 ES in 43 ES.

15      Člen 18 ES, ki na splošno določa pravico vsakega državljana Unije, da se prosto giba in prebiva na ozemlju držav članic, je posebej izražen v členu 43 ES, ki se nanaša na pravico do ustanavljanja, in členu 39 ES, ki se nanaša na prosto gibanje delavcev (sodba z dne 26. oktobra 2006 v zadevi Komisija proti Portugalski, C-345/05, ZOdl., str. I-10633, točka 13).

16      Zato je najprej treba preučiti, ali člena 39 ES in 43 ES nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot sta sporni določbi poglavja 47 IL.

17      Namen določb Pogodbe ES o prostem gibanju oseb kot celote je državljanom Skupnosti olajšati opravljanje poklicnih dejavnosti vseh vrst na celotnem ozemlju Skupnosti in nasprotovati ukrepom, ki bi lahko te državljane postavili v slabši položaj, kadar bi želeli izvajati gospodarsko dejavnost na ozemlju druge države članice (glej sodbo z dne 15. septembra 2005 v zadevi Komisija proti Danski, C-464/02, ZOdl., str. I-7929, točka 34 in navedena sodna praksa).

18      Določbe, ki ovirajo ali odvračajo državljana države članice, da zapusti matično državo, da bi lahko uresničil pravico do prostega gibanja, zato pomenijo oviro za to svoboščino, čeprav se uporabljajo ne glede na državljanstvo zadevnih delavcev (sodba z dne 13. novembra 2003 v zadevi Schilling in Fleck-Schilling, C-209/01, Recueil, str. I-13389, točka 25, in zgoraj navedena sodba Komisija proti Danski, točka 35).

19      Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da čeprav so določbe o prostem gibanju delavcev glede na njihovo besedilo namenjene predvsem zagotovitvi, da se tuji državljani in družbe v državi članici gostiteljici obravnavajo enako kot državljani in družbe te države, poleg tega nasprotujejo temu, da bi matična država ovirala svojega državljana, da prosto sprejme in opravlja zaposlitev v drugi državi članici (sodba z dne 12. decembra 2002 v zadevi De Groot, C-385/00, Recueil, str. I-11819, točka 79).

20      Enako izhaja iz določb o pravici do ustanavljanja. V skladu z navedeno sodno prakso določbe o svobodi ustanavljanja, čeprav se glede na njihovo besedilo z njimi poskuša zagotoviti, da se tuji državljani in družbe v državi članici gostiteljici obravnavajo enako kot državljani in družbe te države, prav tako prepovedujejo, da bi matična država članica ovirala ustanovitev v drugi državi članici svojemu državljanu ali družbi, ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo (sodbi z dne 11. marca 2004 v zadevi De Lasteyrie du Saillant, C-9/02, Recueil, str. I-2409, točka 42, in z dne 23. februarja 2006 v zadevi Keller Holding, C-471/04, ZOdl., str. I-2107, točka 30).

21      V obravnavanem primeru zadevne določbe poglavja 47 IL, čeprav davčnemu zavezancu, ki je zavezan za dohodnino na Švedskem, ne prepovedujejo, da se zaposli v drugi državi članici, ali na splošno, da izvaja pravico do ustanavljanja, so vseeno take, da ovirajo izvajanje teh pravic s tem, da imajo vsaj odvračajoč učinek, kar zadeva davčne zavezance, ki želijo kupiti nepremičnine, da bi se nastanili v državi članici, ki ni Kraljevina Švedska.

22      Očitno je namreč, da je davčni zavezanec, ki se je odločil prodati prebivanju namenjeno nepremičnino, ki jo ima v posesti na Švedskem, da bi prenesel prebivališče na ozemlje druge države članice in tam kupil novo nepremičnino, namenjeno prebivanju, v okviru pravic, podeljenih s členoma 39 ES in 43 ES, neugodno davčno obravnavan v primerjavi z osebami, ki še naprej prebivajo na Švedskem.

23      Ta razlika v obravnavanju v zvezi z odlogom obdavčitve ustvarjenih kapitalskih dobičkov ima lahko posledice za premoženje davčnega zavezanca, ki želi prenesti prebivališče zunaj Švedske, in ga tako lahko odvrne od takega prenosa.

24      Torej, ker je korist odloga obdavčitve kapitalskih dobičkov od odsvojitve zasebne stanovanjske nepremičnine ali zasebnega zadružnega stanovanja pogojena s tem, da je nova stanovanjska nepremičnina na švedskem ozemlju, lahko določbe poglavja 47 IL, zlasti členi od 2 do 5, ovirajo prosto gibanje delavcev in svobodo ustanavljanja, kot sta zagotovljena s členoma 39 ES in 43 ES.

25      Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je mogoče sprejeti nacionalne ukrepe, ki lahko ovirajo ali naredijo manj privlačno izvajanje temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba, pod pogojem, da sledijo ciljem v javnem interesu, da so primerni za zagotovitev uresničitve teh ciljev in da ne presegajo tega, kar je nujno potrebno za uresničitev cilja, ki mu sledijo (zgoraj navedena sodba De Lasteyrie du Saillant, točka 49, in sodba z dne 7. septembra 2006 v zadevi N, C-470/04, ZOdl., str. I-7409, točka 40).

26      Čeprav je Sodišče priznalo, da lahko nujnost ohranitve doslednosti davčnega sistema utemelji omejitev izvajanja temeljnih svoboščin, zagotovljenih s Pogodbo, bi bilo vseeno treba, da bi argument, ki temelji na taki utemeljitvi, lahko uspel, ugotoviti obstoj neposredne povezave med zadevno davčno ugodnostjo in izravnavo te ugodnosti z določeno davčno dajatvijo (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Keller Holding, točka 40 in navedena sodna praksa).

27      Ne samo, da Kraljevina Švedska v postopku pred Sodiščem ni navedla nobenega konkretnega argumenta, s katerim bi dokazala, da so zadevne določbe IL utemeljene z nujnostjo zagotoviti doslednost davčnega sistema v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov, pač pa je v odgovoru na tožbo celo priznala obstoj očitane neizpolnitve obveznosti. V zvezi s tem trdi, da preučuje reformo zapletenih pravil v zvezi z odlogom obdavčitve, da bi izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz prava Skupnosti.

28      Treba je poudariti, da se neizpolnitev obveznosti v skladu z ustaljeno sodno prakso presoja glede na položaj države članice, kakršen je bil ob poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, in da Sodišče ne sme upoštevati poznejših sprememb (glej zlasti sodbo z dne 16. oktobra 2003 v zadevi Komisija proti Irski, C-388/02, Recueil, str. I-12173, točka 6).

29      V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da so zadevne določbe poglavja 47 v nasprotju s členoma 39 ES in 43 ES.

30      Glede oseb, ki niso gospodarsko dejavne, iz istih razlogov velja enaka ugotovitev za očitek v zvezi s členom 18 ES.

31      Komisija na drugem mestu trdi, da Kraljevina Švedska ni izpolnila obveznosti iz členov 28 in 31 Sporazuma o EGP, ki se nanašata na prosto gibanje delavcev in na pravico do ustanavljanja.

32      Opozoriti je treba, da so v tej zadevi določbe, ki prepovedujejo omejitev prostega gibanja in pravice do ustanavljanja, določenih v členih 28 in 31 Sporazuma o EGP, v bistvu enake določbam členov 39 ES in 43 ES.

33      Zato je treba ugotoviti, da so sporne določbe poglavja 47 IL ob upoštevanju ugotovitve iz točke 29 te sodbe tudi v nasprotju s členoma 28 in 31 tega sporazuma.

34      V teh okoliščinah je treba tožbo Komisije šteti za utemeljeno v delu, v katerem se nanaša na očitek v zvezi s kršitvijo pravil o prostem gibanju oseb, določenih v Sporazumu o EGP.

35      Torej je treba ugotoviti, da Kraljevina Švedska s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi davčne določbe, kot so te iz poglavja 47 IL, ki odlog obdavčitve kapitalskega dobička od odsvojitve zasebne stanovanjske nepremičnine ali stanovanjske pravice na zasebni zadružni zgradbi pogojuje s tem, da je tudi na novo pridobljena stanovanjska nepremičnina na švedskem ozemlju, ni izpolnila obveznosti iz členov 18 ES, 39 ES in 43 ES ter členov 28 in 31 Sporazuma o EGP.

 Prosti pretok kapitala

36      Komisija poleg tega Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Kraljevina Švedska ni izpolnila obveznosti iz člena 56(1) ES in člena 40 Sporazuma o EGP.

37      Ker določbe Pogodbe in Sporazuma o EGP o prostem gibanju oseb nasprotujejo sporni zakonodaji, ni treba posebej preučiti navedene zakonodaje glede na člen 56(1) ES in člen 40 Sporazuma o EGP, ki se nanašata na prosti pretok kapitala (zgoraj navedena sodba Komisija proti Portugalski, točka 45).

 Stroški

38      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Kraljevini Švedski naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

1.      Kraljevina Švedska s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi davčne določbe, kot so te iz poglavja 47 Inkomstskattelagen (1999:1229) (zakon o dohodnini (1999:1229)), ki odlog obdavčitve kapitalskega dobička od odsvojitve zasebne stanovanjske nepremičnine ali stanovanjske pravice na zasebni zadružni zgradbi pogojuje s tem, da je tudi na novo pridobljena stanovanjska nepremičnina na švedskem ozemlju, ni izpolnila obveznosti iz členov 18 ES, 39 ES in 43 ES ter členov 28 in 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

2.      Kraljevini Švedski se naloži plačilo stroškov.

Podpisi


*Jezik postopka: švedščina.