Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 171/17


Tožba, vložena 15. aprila 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-154/08)

(2008/C 171/29)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Afonso in F. Jimeno Fernández, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlogi tožeče stranke:

Naj se ugotovi, da Kraljevina Španija, s tem da je storitve, ki so jih registradores de la propiedad kot likvidatorji oficina liquidadora de distrito hipotecario (urada za likvidacije na hipotečnem območju), opravljali za avtonomno skupnost, oprostila plačila DDV, ni izpolnila obveznosti iz člena 2 in člena 4(1) in (2) Šeste direktive o DDV (1).

Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Registradores de la propiedad so samozaposlene osebe, ki jih imenuje španska država, in ki se jim naroči vodenje Registros de la Propiedad (registera nepremičnin). Dejavnost opravljajo na svoj račun, svobodno si organizirajo delo, izbirajo svoje osebje in sami prejemajo plačila, ki so predstavljajo njihov dohodek. Nekatere avtonomne skupnosti so jim naročile izvajanje različnih nalog v zvezi z izterjavo določenih davkov. Za take storitve registradores de la propiedad prejmejo določen odstotek pobranih davkov.

2

Španska uprava je tradicionalno menila, da je – za namene DDV – treba registradores de la propiedad, če izvajajo te naloge za avtonomne skupnosti, obravnavati kot podjetnike oziroma samozaposlene osebe, ki opravljajo storitve, za katere ste plačuje DDV. Trditve, ki jih v zvezi s tem navaja španska uprava, temeljijo predvsem na sodbi Sodišča prve stopnje z dne 26. marca 1987 (zadeva C-235/85, Komisija proti Nizozemski) (2) in z dne 25. julija 1991 (zadeva C-202/90, Ayuntamiento de Sevilla) (3).

3.

Tribunal Supremo de España (špansko Vrhovno sodišče) je v sodbi z dne 12. julija 2003 ugotovilo, da se registradores de la propiedad glede posebnih dejavnosti v zvezi z izterjavo in pobiranjem določenih davkov, ki jim jih zaupajo avtonomne skupnosti, štejejo za uradnike in so del javne uprave. Od te sodbe dalje, ki je bila izrečena v pritožbenem postopku za varstvo zakonitosti, španska uprava meni, da se za take storitve ne plačuje DDV.

4.

Nasprotno pa Komisija meni, da je za storitve, ki jih registradores de la propiedad opravljajo za avtonomne skupnosti, v skladu s splošnim pravilom iz člena 2 Šeste direktive, treba plačati DDV. Ta utemeljitev izhaja iz dejstva, da registradores-liquidadores delujejo kot samozaposlene osebe, ki z namenom opravljanja storitev povsem samostojno in neodvisno organizirajo delovno silo in sredstva, kot določa člen 4(1) navedene Direktive, in da se v takem primeru ne ustvari položaj delodajalca in delojemalca, kar je pogoj za to, da bi se zadevne storitve lahko štele kot take, ki jih opravlja uradnik za javno upravo, pri kateri je zaposlen, in se, ob tej predpostavki, za njih ne plačuje DDV. Registrador-liquidador ni niti upravni organ avtonomne skupnosti niti njen notranji organ, ki bi bil z njo združen ali bil del nje, temveč neodvisen in samostojen subjekt, s katerim avtonomna skupnost sklene pogodbo o opravljanju storitev za plačilo.

5.

Komisija prav tako meni, da so v obravnavanem zadevi podani pogoji iz sodne prakse, da se ugotovi, da Kraljevina Španija zaradi napačne razlage prava Skupnosti, ki ni skladu njegovim duhom in cilji ter sodno prakso Sodišča, ni izpolnila svojih obveznosti. Prvič, pristojnost Tribunal Suprem kot najvišjega organa sodne oblasti za vse spore, razen teh v zvezi z ustavnimi zagotovili. Drugič, pomen in učinek odločbe, ki je načeloma v nasprotju z razlago Sodišča in ki je zaradi svoje zavezujoče narave povzročila popoln obrat v sodni praksi nižjih instanc in dotedanje prakse španske uprave. Tretjič, povzročitev škodljivih učinkov na področju DDV, kar bi lahko ogrozilo lastna sredstva Skupnosti. Zato se španska uprava ne more sklicevati na sodbo Tribunal Supremo, da bi upravičila neizpolnitev obveznosti iz prava Skupnosti.


(1)  Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. od 23 do 62).

(2)  Recueil, str. 1471.

(3)  Recueil, str. I-4247.