Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

15.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/28

Tožba, vložena 4. junija 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-244/08)

(2008/C 209/42)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Aresu in M. Afonso, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Italijanska republika v zvezi z vračilom DDV davčnemu zavezancu, ki ima sedež v drugi državi članici ali v tretji državi, vendar pa ima v Italiji stalno poslovno enoto, ni izpolnila obveznosti iz člena 1 Osme direktive Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – Postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (1), in člena 1 Trinajste direktive 86/560 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (2), saj nalaga davčnemu zavezancu, ki ima sedež v državi članici ali v tretji državi, vendar pa ima stalno poslovno enoto, ki je v zadevnem obdobju v Italiji opravila dobave blaga ali opravljala storitve, da vračilo vstopnega DDV, namesto da ga odbije, pridobi preko mehanizmov določenih v navedenih direktivah, če se pridobitev blaga ne opravi preko stalne poslovne enote v Italiji, ampak neposredno preko glavnega sedeža;

—

Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi nezdružljivost italijanskega ukrepa, ki zavezancu za DDV, ki ima sedež v državi članici ali tretji državi, vendar pa ima v Italiji stalno poslovno enoto, ki je v zadevnem obdobju v Italiji opravila dobave blaga ali opravljala storitve, nalaga, da vračilo vstopnega DDV pridobi preko mehanizmov določenih v Direktivi 79/1072/EGS (Osma direktiva o DDV) in 86/560/EGS (Trinajsta direktiva o DDV), namesto uporabe navadnega mehanizma odbitka, splošno določenega z Direktivo 77/388/EGS (3) (Šesta direktiva o IVA), če se pridobitev blaga ne opravi preko stalne poslovne enote v Italiji, ampak neposredno preko glavnega sedeža, ki se nahaja v tujini.

Po mnenju Komisije je tak ukrep, ki otežuje izpolnjevanje davčnih obveznosti zadevnih davčnih zavezancev v nasprotju z določbami in temeljnimi načeli navedenih direktiv s področja DDV, na podlagi katerih mora imeti tuji davčni zavezanec, ki ima v Italiji stalno poslovno enoto, in ki iz te poslovne enote opravlja trgovinske dejavnosti v Italiji, možnost, da uporablja običajen mehanizem odbitka, določen s Šesto direktivo, kljub temu, da se nekatere trgovinske dejavnosti opravijo neposredno iz glavnega sedeža;

(1)  UL L 331, str. 11, Posebna izdaja, 09/vol. 1, str. 34.

(2)  UL L 326, str. 40, Posebna izdaja, 09/vol. 1, str. 81.

(3)  Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1).