Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

26.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 233/6

Tožba, vložena 8. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Madžarski

(Zadeva C-253/09)

2009/C 233/10

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in K. Ritzné Talabér, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Madžarska

Predloga tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Republika Madžarska, s tem da nakup lastniškega stanovanja na Madžarskem, s katerim se nadomesti stanovanje v drugi državi članici, obravnava manj ugodno kot nakup lastniškega stanovanja na Madžarskem, s katerim se nadomesti stanovanje v tej isti državi članici, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 18 ES, 39 ES in 43 ES ter iz členov 28 in 31 Sporazuma EGP;

—

Republiki Madžarski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je madžarski davčni predpis, v skladu s katerim se pri določanju osnove za odmero davka, ki se plača ob nakupu stanovanja na nacionalnem ozemlju, od vrednosti kupljenega stanovanja cena odsvojenega stanovanja lahko odšteje le, če je bilo slednje v zadevni državi članici.

Ta predpis je v nasprotju s prostim gibanjem oseb in s svobodo ustanavljanja iz v smislu členov 18 ES, 39 ES in 43 ES ter členov 28 in 31 Sporazuma EGP.

Cilj navedenih določb prava Skupnosti je državljanom držav članic omogočiti opravljanje kakršne koli poklicne dejavnosti kjer koli znotraj Skupnosti in obenem prepovedati vse ukrepe, s katerimi se državljane katere koli držav članice Skupnosti, ki želijo na podlagi pravice do prostega gibanja opravljati gospodarsko dejavnost na ozemlju druge države članice, postavlja v manj ugoden položaj. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe, ki državljanu države članice preprečujejo, da bi zaradi izvajanja pravice do prostega gibanja zapustil državo izvora, ali ga od tega odvračajo, pomenijo oviro, čeprav se uporabljajo ne glede na državljanstvo zadevnih delavcev.

Davčni predpis, ki je predmet te tožbe, torej je določba s takimi značilnostmi. Zaradi izključnosti navedenih davčnih ugodnosti bodo namreč tuji ali madžarski državljani, ki ob izvajanju svoje pravice do prostega gibanja določen čas prebivajo v drugi državi članici, prejeli manj spodbud za nakup stanovanja na Madžarskem kot tisti, ki prebivajo na Madžarskem in kupijo novo stanovanje, s katerim nadomestijo stanovanje na ozemlju navedene države, katerega lastniki so bili. Madžarski predpis tako očitno odvrača državljane drugih držav članic od nastanitve na Madžarskem. Komisija meni, da so take osebe, ki so morebiti že plačale davek v podobnem znesku ob nakupu stanovanja v državi, kjer so predhodno prebivale, v enakem položaju kot tiste, ki so svoje predhodno stanovanje kupile na Madžarskem. Zato je treba te osebe enako obravnavati. Ker madžarski predpis postavlja v manj ugoden položaj osebe, ki na Madžarskem kupijo stanovanje, s katerim nadomestijo stanovanje v drugi državi članici, glede na osebe, ki kupijo stanovanje, in so že bile lastnice tovrstne nepremičnine na madžarskem ozemlju, ta različno ureja položaja, ki sta objektivno enaka, in je torej diskriminatoren.

Trditve madžarske vlade ne morejo upravičiti teh kršitev prava..

Kar zadeva, najprej, trditev v zvezi z ohranjanjem doslednosti davčnega sistema je treba ugotoviti, da v tej zadevi ni razvidna neposredna povezava med zadevno davčno ugodnostjo in uresničevanjem te ugodnosti z določeno dajatvijo, kar pa bi bil pogoj, da bi lahko zatrjevana potreba po zagotavljanju doslednosti davčnega sistema upravičevala omejitev izvajanja temeljnih svoboščin. S finančnega vidika ni nobene neposredne povezave med nakupom drugega stanovanja in obveznostjo plačila davka na eni strani in prodajo prvega stanovanja in tedaj plačanim davkom na drugi strani, kar je med seboj povezal le madžarski zakonodajalec.

Nazadnje, glede trditve madžarske vlade, da upoštevanje nepremičnin, ki so bile prodane v drugi državi članici in davkov, ki so bili plačani ob njihovem nakupu, ter preprečevanje morebitnih zlorab pri teh transakcijah povzroča resne upravne težave, Komisija poudarja, da navedene morebitne upravne težave nikakor ne morejo upravičevati kršitve temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene s pravom Skupnosti. Republika Madžarska seveda lahko postavi zahteve za pridobitev potrebnih podatkov, vendar te zahteve ne smejo biti nesorazmerne glede na zasledovani cilj.