Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

1.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/28


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van eerste aanleg te Brussel (Belgija) 22. februarja 2010 – Frans Bosschaert proti Državi Belgiji, Slachthuizen Georges Goossens en Zonen NV in Slachthuizen Goossens NV

(Zadeva C-96/10)

2010/C 113/44

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van eerste aanleg te Brussel

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka

:

Frans Bosschaert

Tožene stranke

:

 

Država Belgija

 

Slachthuizen Georges Goossens NV

 

Slachthuizen Goossens NV

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali pravo Skupnosti preprečuje nacionalnemu sodišču, da uporabi zastaralni rok petih let, ki je določen v nacionalni zakonodaji za terjatve do države, za terjatve iz naslova dajatev, plačanih državi članici na podlagi mešanega sistema pomoči in dajatev, ki ni bil samo delno protipraven, ampak hkrati tudi delno nezdružljiv s pravom Skupnosti, in pred začetkom veljavnosti novega sistema pomoči in obveznih prispevkov, ki je nadomestil prvi sistem in ki ga je Komisija z dokončno odločbo razglasila za združljivega s pravom Skupnosti, vendar pa s pravom Skupnosti ni združljiv, če so bili ti prispevki naloženi retroaktivno za obdobje pred sprejetjem ustrezne odločbe?

2.

Ali v primeru, ko država članica naloži dajatev posamezniku, ki je sam zavezan, da te dajatve prevali na druge posameznike, s katerimi opravlja trgovsko dejavnost v sektorju, za katerega je država članica predvidela mešani sistem pomoči in dajatev, ki pa se pozneje izkaže ne samo za deloma protipravnega, ampak tudi za nezdružljivega s pravom Skupnosti, pravo Skupnosti nasprotuje temu, da za te posameznike v skladu z nacionalnimi predpisi velja krajši zastaralni rok za zahtevek za vračilo prispevkov, ki niso združljivi s pravom Skupnosti, od države članice, medtem ko velja za uveljavljanje zahtevkov za vračilo istih prispevkov zoper druge zasebne posrednike daljši zastaralni rok, tako da se ta posrednik lahko znajde v položaju, v katerem izterjava zoper njega ni zastarala, je pa zastarala zoper državo članico, in lahko drugi gospodarski subjekti terjajo tega posrednika, ta pa mora po potrebi vložiti verzijski zahtevek zoper državo članico, vendar prispevkov, ki jih je sam plačal neposredno državi članici, od nje ne more terjati?

3.

Ali pravo Skupnosti preprečuje državi članici, da se v okviru obrambe v postopku za varstvo pravic posameznikov, ki jih imajo po Pogodbi ES, ki ga je zoper njo sprožil posameznik, sklicuje na nacionalne zastaralne roke, ki so v primerjavi s tistimi, ki veljajo v skladu z nacionalnim splošnim pravom, zanjo še posebej ugodni, v primeru, kot ga je predložilo nacionalno sodišče, v katerem je posledica teh posebej ugodnih nacionalnih zastaralnih rokov, da je izterjava dajatev, ki so bile plačane državi na podlagi mešanega sistema državnih pomoči in dajatev, ki ni le deloma protipraven, ampak hkrati deloma nezdružljiv s pravom Skupnosti, onemogočena, čeprav je takratno Sodišče Evropskih skupnosti ugotovilo nezdružljivost s pravom Skupnosti šele po izteku teh posebej ugodnih zastaralnih rokov in je protipravnost obstajala že prej?