Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/20

Tožba, vložena 11. novembra 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-524/10)

()

2011/C 30/33

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: M. Afonso)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predlog tožeče stranke

Komisija Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Portugalska republika z uvedbo posebne ureditve za kmete, ki ne upošteva ureditve iz Direktive o DDV (1), saj so ti oproščeni DDV, in z uporabo ničelne stopnje pavšalnega nadomestila ob hkratni veliki negativni kompenzaciji v okviru lastnih sredstev za izravnavo pobranega DDV, ni izpolnila obveznosti iz členov od 296 do 298 Direktive o DDV;

—

Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Portugalska zakonodaja ne določa pavšalnega nadomestila za kmete za plačan vstopni DDV. Po nadzoru lastnih sredstev v zvezi z letoma 2004 in 2005, ki je bil opravljen 13. in 14. novembra 2007 na Portugalskem, so portugalski organi navedli, da se je vstopni DDV, ki ga kmetje, za katere velja posebna ureditev, niso odbili, zvišal leta 2004 na približno 5,3 % prodaje in leta 2005 na 7,9 %. Ker so portugalski organi menili, da je DDV, pobran v kmetijskem sektorju, zaradi tega prevelik, so leta 2004 v svojih izračunih osnove za lastna sredstva opravili negativno kompenzacijo za približno 70 milijonov EUR. Po poglobljeni preučitvi združljivosti posebne ureditve, ki na Portugalskem velja za kmete, z Direktivo o DDV, je Komisija ugotovila, da Portugalska republika ne upošteva obveznosti iz členov od 296 do 298 Direktive o DDV. Skupna pavšalna ureditev iz Direktive o DDV namreč zahteva, da se določi ustrezen odstotek nadomestila vedno, ko je iz upoštevnih makroekonomskih podatkov razvidno, da breme vstopnega DDV, ki ga plačajo kmetje, za katere velja ta posebna ureditev, ni bilo nič ali blizu nič.

Čeprav države članice ne morejo določiti odstotkov pavšalnega nadomestila, ki bi presegali davčno breme vstopnega DDV, saj bi taka prevelika nadomestila pomenila državno pomoč v zadevnih sektorjih, pa na podlagi tega ni mogoče sklepati, da je portugalska zakonodaja, ki ne določa nobenega nadomestila za kmete, za katere velja posebna ureditev, v skladu z Direktivo o DDV. Države članice ne morejo ignorirati makroekonomskih podatkov in enostavno odločiti, da ne bo izplačano nikakršno nadomestilo za plačan vstopni DDV. V tem primeru država članica uporablja za svoje kmete posebno ureditev, ki je glede na koncept in cilje bistveno drugačna od skupne pavšalne ureditve za kmete, kot je urejena v poglavju 2 naslova XII Direktive o DDV.

Komisija meni, da posebna ureditev, ki je bila uvedena v portugalski zakonodaji za transakcije kmetov, ne pomeni pravilne in koherentne uporabe te skupne ureditve. Navedena zakonodaja dejansko zgolj določa oprostitev od davka in posledično popolno izključitev kmetov, ki ne izberejo splošnega načina obdavčitve, iz sistema DDV. Glede na to, da kmetje, za katere velja ta ureditev, še vedno predstavljajo velik del portugalskega kmetijskega sektorja, ta izbira nacionalnega zakonodajalca resno posega v načelo splošnosti davkov, v skladu s katerim mora biti DDV pobran na najsplošnejši možen način in obsegati vse faze proizvodnje in distribucije proizvodov ter opravljanje storitev. Poleg tega uvedba oprostitve za transakcije, ki jih opravijo kmetje, ni predvidena v nobeni določbi Direktive o DDV in je v neposrednem nasprotju z določbo iz člena 296(1), ki državam članicam dovoljuje le, da izberejo med tremi natančno določenimi ureditvami obravnave kmetov, in sicer uporaba splošne ureditve, uporaba poenostavljene ureditve iz poglavja 1 naslova XII ali uporaba skupne pavšalne ureditve iz poglavja 2 istega naslova.

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).