Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/13

Tožba, vložena 2. marca 2011 – Evropska komisija proti Irski

(Zadeva C-108/11)

2011/C 145/19

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal, C. Soulay, zastopnika)

Tožena stranka: Irska

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Irska s tem, da je določila stopnjo DDV 4,8 % za dobavo hrtov in konjev, ki običajno niso namenjeni za pripravo živil, za najem konjev in za določene storitve osemenjevanja, ni izpolnila obveznosti iz členov 96, 98 (v povezavi s Prilogo III) in 110 Direktive Sveta 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost;

—

Irski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom 96 Direktive o DDV je splošna stopnja DDV, ki jo določi vsaka država članica, pri čemer je minimalna stopnja 15 %, uporabna za vse dobave blaga in storitev. Stopnjo, drugačno od splošne stopnje, je mogoče uporabiti le, če to dovoljujejo druge določbe Direktive.

Člen 98 določa, da lahko države članice uporabijo eno ali dve nižji stopnji za dobavo blaga in storitev iz Priloge III k Direktivi. Dobave, ki so predmet spora, niso vsebovane v Prilogi III.

Direktiva o DDV vsebuje tudi prehodne določbe, ki državi članici dovoljujejo nadaljevanje uporabe stopenj, ki odstopajo od splošnih pravil o strukturi in višini stopenj, vsebovanih v Direktivi, če so upoštevne nacionalne določbe veljale 1. januarja 1991.

V skladu s členom 113 Direktive o DDV lahko država članica, ki je 1. januarja 1991 uporabila nižjo stopnjo, ki je bila nižja od najnižje stopnje iz člena 99, uporabi za to blago in storitve eno od nižjih stopenj iz člena 98. Vendar ker je stopnja, ki jo je Irska uporabila za sporno blago in storitve, nižja od najnižje stopnje, določene v členu 99 Direktive DDV, člen 113 nima učinka.

Člen 110 Direktive se nanaša tudi na nižje stopnje od minimalno določenih v členu 99. Določa prehodno ureditev za nekatere nacionalne ukrepe, sprejete zaradi natančno opredeljenih socialnih razlogov (in sicer zmanjšanje obračunanih davčnih obremenitev za porabo blaga in storitev, ki pokrivajo osnovne socialne potrebe) in v korist končnih potrošnikov. Komisija trdi, da dobava konjev in hrtov (ki se ne uporabljajo za pripravo živil), najem konjev in storitve osemenjevanja ne morejo biti obravnavane kot nujne za pokrivanje osnovnih socialnih potreb. Komisija tudi trdi, da ni mogoče šteti, da ukrep koristi končnemu uporabniku, ker je velika večina konjev in hrtov namenjena za dirke in rejo.

(1)  UL L 347, str. 1.