EU tax law WEB Evita-K - C-78/12

5.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/16

1.

Ali je treba pojem „dobava blaga“ v smislu člena 14(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) v povezavi s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da je v okoliščinah postopka v glavni stvari dopustno, da oseba, ki ji je bila opravljena dobava, pridobi pravico do razpolaganja z blagom (premične stvari, določene glede na vrsto) s tem, da na podlagi dobroverne posesti, pridobljene za plačilo, pridobi lastništvo nad tem blagom od osebe, ki ni lastnik, kar je po nacionalnem pravu zadevne države članice dopustno, pri čemer je treba upoštevati, da se v skladu s tem pravom lastninska pravica nad temi stvarmi prenese z dejansko izročitvijo?

2.

Ali se z dokazom o opravljeni „dobavi blaga“ v smislu člena 14(1) Direktive 2006/112 glede konkretnega računa v povezavi z uveljavljanjem pravice – po členu 178(a) Direktive – do odbitka v tem računu izkazanega, dejansko plačanega davka predpostavlja, da oseba, ki ji je bila opravljena dobava, izkazuje lastninske pravice dobavitelja, če so predmet dobave premične stvari, določene glede na vrsto, in se lastninska pravica nad njimi po nacionalnem pravu zadevne države članice prenese z dejansko izročitvijo, pri čemer je v skladu s tem pravom dopustna tudi pridobitev lastninske pravice nad temi stvarmi od osebe, ki ni lastnik, in sicer na podlagi dobroverne posesti, pridobljene za plačilo?

Ali je treba „dobavo blaga“ za namene odbitka vstopnega davka v smislu Direktive šteti za dokazano, če je prejemnik v okoliščinah postopka v glavni stvari opravil nadaljnjo dobavo istega blaga (živali z obvezno identifikacijo) z izvozom ob predložitvi carinske deklaracije in če niso bili podani nobeni dokazi o pravicah tretjih oseb v zvezi s tem blagom?

3.

Ali je treba za namene dokaza o opravljeni „dobavi blaga“ v smislu člena 14(1) Direktive 2006/112 glede konkretnega računa v povezavi z uveljavljanjem pravice – po členu 178(a) Direktive – do odbitka v tem računu izkazanega, dejansko plačanega davka izhajati iz tega, da dobavitelj in prejemnik, ki nista kmeta, ravnata v slabi veri, če ob prejemu blaga ni bil priložen noben dokument predhodnega lastnika, v katerem bi bile navedene ušesne znamke živali v skladu z zahtevami veterinarskih predpisov prava Evropske unije, in če ušesne znamke živali niso navedene v veterinarskem potrdilu, ki ga izda upravni organ in je ob prevozu živali priložen z namenom izvršitve konkretne dobave?

Ali je treba, če dobavitelj in prejemnik samostojno izdelata seznam ušesnih znamk dobavljenih živali, izhajati iz tega, da sta izpolnila zahteve navedenih veterinarskih predpisov prava Unije, če upravni organ v veterinarskem potrdilu, priloženem ob dobavi živali, ni navedel ušesnih znamk živali?

4.

Ali sta dobavitelj in prejemnik v postopku v glavni stvari, ki nista kmeta, v skladu s členom 242 Direktive 2006/112 zavezana v svojih knjigah izkazati predmet dobave (živali z obvezno identifikacijo oziroma „biološka sredstva“) ob upoštevanju mednarodnega računovodskega standarda 41, kmetijstvo, in dokazati obvladovanje sredstev v skladu s tem standardom?

5.

Ali se v skladu s členom 226, točka 6, Direktive 2006/112 zahteva, da so v računih DDV, kot so sporni računi v postopku v glavni stvari, navedene tudi ušesne znamke živali, ki morajo biti v skladu z veterinarskimi predpisi prava Unije identificirane in ki so predmet dobave, če nacionalno pravo države članice za prenos lastninske pravice v zvezi s temi živalmi izrecno ne predvideva take zahteve in osebe, udeležene pri dobavi, niso kmetje?

6.

Ali je v skladu s členom 185(1) Direktive 2006/112 dopustno, da se na podlagi nacionalne določbe, kot je določba v postopku v glavni stvari, popravi odbitek vstopnega davka zaradi sklepne ugotovitve, da lastninska pravica dobavitelja blaga, ki je predmet dobave, ni bila dokazana, če dobave nihče od udeležencev ni odpovedal, če je prejemnik opravil nadaljnjo dobavo istega blaga, če dokazi o uveljavljanih pravicah tretjih oseb v zvezi s tem blagom (živali z obvezno identifikacijo) niso bili podani, če se ne zatrjuje,da je oseba, ki ji je bila opravljena dobava, ravnala v slabi veri, in če se lastninska pravica v zvezi s tem blagom, določenim glede na vrsto, po nacionalnem pravu prenese z dejansko izročitvijo?