Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

19.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 16/20


Tožba, vložena 11. novembra 2014 – Evropska komisija/Portugalska republika

(Zadeva C-503/14)

(2015/C 016/30)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Braga da Cruz in W. Roels, agenta)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predloga

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi zakonodajo iz členov 10 in 38 Código do imposto sobre o rendimento das pessoas singulares (portugalski zakonik o dohodnini, v nadaljevanju: CIRS), v skladu s katero mora davčni zavezanec (1) ki zamenja poslovne deleže in ki svoje rezidentstvo prenese v tujino ali (2) ki aktivo in pasivo iz samostojne dejavnosti prenese v zameno za poslovne deleže v podjetju, ki ni rezident, v prvem primeru pri zadevnih transakcijah vključiti vsak nerealiziran dobiček v davčno osnovo v zadnjem davčnem obdobju, v katerem je še imel status davčnega zavezanca rezidenta, v drugem primeru pa ne bo upravičen do nikakršnega odloga obdavčitve na podlagi zadevne transakcije, ni izpolnila obveznosti iz členov 21 PDEU, 45 PDEU in 49 PDEU ter členov 28 in 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožbena razloga:

1.

Člen 10(9)(a) CIRS določa, da če delničar/družbenik ni več rezident na Portugalskem, se kapitalski dobički, ki izhajajo iz zamenjave poslovnih deležev, vključijo v obdavčljivi dohodek v koledarskem letu, v katerem je prišlo do spremembe rezidentstva. Vrednost kapitalskih dobičkov v skladu s to zakonsko določbo ustreza razliki med realno vrednostjo prejetih poslovnih deležev in vrednostjo prenesenih deležev ob pridobitvi. Če pa delničar/družbenik svoje rezidentstvo obdrži na Portugalskem, je vrednost prejetih poslovnih deležev enaka vrednosti prenesenih deležev, brez poseganja v obdavčitev v zvezi z denarno vrednostjo, ki je bila ugotovljena za prenesene deleže. To pomeni, da če se rezidentstvo obdrži na Portugalskem, menjava poslovnih deležev pripelje do takojšnje obdavčitve kapitalskih dobičkov le ob dodatnem gotovinskem plačilu. Če tovrstnega plačila ni, se kapitalski dobički obdavčijo le pri dokončni odsvojitvi navedenih prejetih poslovnih deležev. V skladu s členom 10(10) CIRS se isti davčni sistem uporablja za razdelitev deležev, kvot ali delnic v primerih združitve ali razdružitve, za kateri se uporablja člen 74 Código do imposto sobre o rendimento das pessoas coletivas (zakonik o davku od dohodkov pravnih oseb).

2.

Člen 38(1)(a) CIRS pa določa, da se prenos aktive in pasive, ki se nanaša na gospodarsko ali poklicno dejavnost fizične osebe, na podjetje, v zameno za poslovne deleže, ob prenosu ne obdavči, če ima pravna oseba, na katero je bila aktiva in pasiva prenesena, poleg izpolnitve drugih pogojev, ob tem prenosu sedež ali dejansko upravo na Portugalskem. V tem primeru do obdavčitve pride le, če to aktivo in pasivo odsvoji pravna oseba, ki ju je prejela. Taka davčna obravnava pa se ne uporablja, če pravna oseba, na katero je bila aktiva in pasiva prenesena, nima sedeža ali dejanske uprave na Portugalskem. V tem primeru je obdavčitev kapitalskega dobička takojšnja.

Bistvene trditve:

1.

Komisija v okviru prvega tožbenega razloga meni, da so s tako obdavčitvijo kaznovane osebe, ki se odločijo zapustiti portugalsko ozemlje, saj se te osebe obravnavajo drugače od tistih, ki ostanejo na Portugalskem. Komisija meni, da ugodnost odložitve obdavčitve v primeru dobička, ustvarjenega z zamenjavo poslovnih deležev, ne bi smela veljati samo v primerih, v katerih davčni zavezanec še naprej ostaja rezident na Portugalskem, ne pa v primerih, v katerih davčni zavezanec svoje rezidentstvo prenese v drugo državo članico ali v državo EGP. Razlikovanje iz člena 10 CIRS zato ni združljivo s členi 21 PDEU, 45 PDEU in 49 PDEU ter s členoma 28 in 31 Sporazuma o EGP. Poleg tega je treba varstvo davčnih terjatev, ki izhajajo iz še nerealiziranih dobičkov, zagotoviti v skladu z načelom sorazmernosti, določenim v sodni praksi Sodišča; v obravnavanem primeru Komisija meni, da se s portugalsko zakonodajo presega tisto, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev glede učinkovitosti davčnega sistema, saj bi moralo v skladu s to zakonodajo veljati isto pravilo ne glede na to, ali fizična oseba obdrži svoje rezidentstvo na portugalskem ozemlju.

2.

Komisija v okviru drugega tožbenega razloga navaja, da ugodnost iz člena 38 CIRS ob upoštevanju člena 49 PDEU in člena 31 Sporazuma o EGP ne bi smela veljati samo v primerih, ko ima družba, ki prejme aktivo, sedež ali dejansko upravo na Portugalskem. Komisija meni, da bi morala Portugalska uporabiti isto pravilo ne glede na to, ali ima pravna oseba, na katero je bila prenesena aktiva in pasiva, svoj sedež ali dejansko upravo na portugalskem ozemlju ali zunaj tega ozemlja. Iz istih razlogov, kot so navedeni v okviru prvega tožbenega razloga, Komisija meni, da se s členom 38 CIRS presega tisto, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev glede učinkovitosti davčnega sistema; po mnenju Komisije davčni zavezanci, ki svobodo ustanavljanja uresničujejo s prenosom aktive in pasive v tujino v zameno za poslovne deleže podjetja, ki ni rezident, ne morejo biti obdavčeni prej kot tisti, ki take transakcije izvršijo s podjetjem, ki je rezident na Portugalskem.