Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

17.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 270/17

Tožba, vložena 8. junija 2015 – Evropska komisija/Veliko vojvodstvo Luksemburg

(Zadeva C-274/15)

(2015/C 270/22)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Dintilhac, C. Soulay, agenta)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, ko je določilo ureditev za DDV za neodvisne skupine oseb, kot jo določajo člen 44(1)(y) zakona z dne 12. februarja 1979 o DDV, členi od 1 do 4 uredbe Velikega vojvodstva z dne 21. januarja 2004 o oprostitvi DDV za storitve, ki jih opravijo neodvisne skupine oseb svojim članom, upravna okrožnica št. 707 z dne 29. januarja 2004 v delu, ki pojasnjuje člene od 1 do 4 uredbe Velikega vojvodstva, in obvestilo z dne 18. decembra 2008, ki ga je pripravila delovna skupina pri Comité d'Observation des Marchés (Cobma; odbor za spremljanje trgov) s soglasjem Administration de l'Enregistrement et des Domaines (davčna uprava), ni izpolnilo svojih obveznosti iz Direktive o DDV (1), natančneje iz členov 2(1)(c), 132(1)(f), 1(2), drugi pododstavek, 168(a), 178(a), 14(2)(c) in 28 te direktive;

—

Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 132(1)(f) Direktive o DDV določa, da države članice plačila DDV oprostijo „storitve, ki jih za svoje člane opravijo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene ali niso predmet DDV, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo samo natančno povrnitev njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence“.

Vendar po mnenju Komisije ureditev, ki se uporablja v Luksemburgu, oprostitev plačila DDV ne omejuje samo na storitve, ki jih opravi neodvisna skupina oseb in ki so neposredno potrebne za dejavnosti, ki niso zavezane za plačilo DDV oziroma so oproščene in ki jih opravijo njeni člani.

Poleg tega Komisija meni, da na podlagi luksemburškega prava člani neodvisne skupine oseb, ki opravljajo dejavnosti, ki so za del njihovega prometa obdavčljive, lahko od DDV, ki so ga dolžne plačati, odbijejo DDV, zaračunan neodvisni skupini oseb iz naslova njenih nakupov blaga ali storitev pri tretjih osebah, medtem ko je na podlagi člena 168 Direktive o DDV pravica do odbitka vstopnega DDV priznana le davčnemu zavezancu, ki pridobi blago in storitve, ki jih bremeni DDV, in ki jih uporabi neposredno za te obdavčene transakcije.

Nazadnje, Komisija trdi, da člena 14(2)(c) in 28 Direktive o DDV nasprotujeta nacionalnemu pravu, ki določa, da – če član neodvisne skupine oseb blago in storitve pridobi pri tretji osebi na svoje ime, ampak na račun skupine – je transakcija zadevnega člana, ki bremeni skupino s tako dogovorjenimi stroški, izključena s področja uporabe DDV.

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).