EU tax law WEB -

5.9.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 340/21

1.

Ali je treba v okoliščinah, v katerih se v skladu s pravom države članice obresti od zneska presežka odbitnega [DDV] (v nadaljevanju: obresti od DDV), ki ne bi smel biti pobran zaradi „pogoja plačanih pridobitev“, izračunajo po obrestni meri, ki nesporno pokriva obresti na kratkoročne kredite denarnega trga in ki se določi na podlagi temeljne obrestne mere centralne banke, povečane za dve odstotni točki, v zvezi z obdobjem obračuna DDV, tako da te obresti zapadejo naslednji dan po dnevu predložitve obrazca za obračun DDV, v katerem je davčni zavezanec navedel presežek DDV, ki ga je treba prenesti v naslednje obračunsko obdobje zaradi pogoja „plačanih pridobitev“, do zadnjega dne predložitve naslednjega obrazca za obračun DDV, pravo Unije, zlasti člen 183 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), načela učinkovitosti in enakovrednosti, neposrednega učinka in sorazmernosti, in sodba Sodišča, izdana 23. aprila 2020 v združenih zadevah Sole-Mizo in Dalmandi Mezőgazdasági (C-13/18 in C-126/18) (v nadaljevanju: sodba Sole-Mizo in Dalmandi Mezőgazdasági), razlagati tako, da je v nasprotju s tem pravom praksa države članice, kakršna se obravnava v tej zadevi, ki ne dopušča, da se poleg obresti od DDV obračunajo obresti, katerih namen je povrniti davčnemu zavezancu škodo, nastalo zaradi znižanja denarne vrednosti zadevnega zneska, povzročenega s potekom časa po omenjenem obračunskem obdobju do dejanskega plačila obresti?

2.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali je treba pravo Unije iz navedenega vprašanja in sodbo Sole-Mizo in Dalmandi Mezőgazdasági razlagati tako, da je z njima združljivo, da nacionalno sodišče obrestno mero, ki se uporabi za znižanje vrednosti denarja določi tako, da se ujema s stopnjo inflacije?

3.

Ali je treba pravo Unije, omenjeno v prvem vprašanju, in sodbo Sole-Mizo in Dalmandi Mezőgazdasági razlagati tako, da nasprotujeta praksi države članice, ki pri izračunu zneska znižanja vrednosti denarja upošteva tudi to, da je imel zadevni davčni zavezanec do izpolnitve pogoja „plačanih pridobitev“, torej do plačila protidajatve za blago ali storitev, na voljo protidajatev za pridobitve plus ustrezajoči davek, in ki poleg stopnje inflacije, zabeležene v obdobju znižanja vrednosti denarja, prav tako oceni, koliko časa je bil davčni zavezanec prikrajšan za DDV (ni mogel zahtevati njegovega vračila)?