Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

MELCHIORJA WATHELETA,

predstavljeni 21. decembra 2016(1)

Zadeva C-628/15

The Trustees of the BT Pension Scheme

proti

Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek) (Združeno kraljestvo))

„Predhodno odločanje – Člen 63 PDEU – Prosti pretok kapitala – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Povračilo akontacije davka v primeru izplačila dividend s strani družb s sedežem v drugih državah članicah družbam s sedežem v Združenem kraljestvu – Zavrnitev pravice do davčnega odbitka delničarjem“







I –    Uvod

1.        Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe z dne 15. oktobra 2015, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek) (Združeno kraljestvo)) in je v sodno tajništvo Sodišča prispel 24. novembra 2015, se nanaša na razlago členov 49 in 63 PDEU.

2.        Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Trustees of the BT Pension Scheme in Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava Združenega kraljestva, v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi z ureditvijo dividend od tujega dohodka („foreign income dividend“, v nadaljevanju: FID), ki se je v Združenem kraljestvu uporabljala v obdobju od 1. julija 1994 do 5. aprila 1999.

3.        Na podlagi ureditve FID se je lahko družba rezidentka Združenega kraljestva, ki je prejemala dividende od družbe nerezidentke, ob izplačilu dividende svojim delničarjem odločila, da se ta dividenda opredeli kot FID, kar je imelo davčne posledice tako za družbe, ki so izplačale dividende, kot za delničarje, ki so jih prejeli.

4.        Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na položaj delničarja rezidenta Združenega kraljestva, ki je od družbe rezidentke iste države članice prejel tuje dividende, opredeljene kot FID.(2)

5.        Natančneje se nanaša na neobstoj davčnega odbitka za delničarja, ki je upravičen do oprostitve dohodnine za dividende, vendar le kadar gre za tuje dividende, prejete v okviru ureditve FID(3)
, medtem ko bi bil zunaj te ureditve upravičen do tega davčnega odbitka.

6.        Predložitveno sodišče se sprašuje, ali pravo Unije podeljuje pravice temu delničarju, ki prebiva v isti državi članici kot družba, ki izplača tuje dividende, opredeljene kot FID, in eventualno kakšna pravna sredstva ima na voljo.

7.        Naj spomnim, da je Sodišče v sodbi z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774), preučilo ureditev FID v okviru tožb, ki so jih vložile družbe rezidentke, ki so prejele tuje dividende in se odločile za ureditev FID.

II –  Pravo Združenega kraljestva

8.        Na podlagi veljavne davčne zakonodaje Združenega kraljestva je treba od dobička, ki ga med obračunskim letom ustvari vsaka družba rezidentka v tej državi članici in vsaka družba, ki ni rezidentka, ampak v njej opravlja komercialno dejavnost prek podružnice ali poslovne enote, plačati davek od dohodkov pravnih oseb v navedeni državi. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska od leta 1973 uporablja davčni sistem, imenovan „sistem delnega odbitka“, v skladu s katerim se, kadar družba rezidentka razdeli dobiček, del davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je plačala ta družba, odbije od obveznosti njenih delničarjev, da bi se tako preprečilo ekonomsko dvojno obdavčevanje. Ta sistem je do 6. aprila 1999 temeljil, prvič, na akontaciji davka od dohodkov pravnih oseb, ki jo je plačala družba razdeljevalka dividend, in, drugič, na davčnem odbitku, podeljenem delničarjem prejemnikom dividend, in, za družbe prejemnice dividend, ki so rezidentke Združenega kraljestva, na oprostitvi davka od dohodkov pravnih oseb od dividend, ki jih je izplačala družba, ki je tudi rezidentka te države članice.

A –    Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb

9.        Družba rezidentka Združenega kraljestva, ki je svojim delničarjem izplačala dividende, je bila v skladu s členom 14 Income and Corporation Taxes Act 1988 (zakona iz leta 1988 o dohodnini in o davkih od dohodkov pravnih oseb, v nadaljevanju: ICTA), v različici, ki se je uporabljala v obdobju dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, dolžna plačati akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb („advance corporation tax“, v nadaljevanju: ACT), ki se je izračunala od zneska ali vrednosti opravljene razdelitve.

10.      Družba je imela pravico, da v določenem obsegu odbije ACT, ki je bila plačana iz naslova razdelitve, opravljene v danem obračunskem letu, od zneska, ki ga je bila dolžna plačati iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v tem obračunskem letu.

B –    Položaj delničarjev rezidentov, prejemnikov dividend družb rezidentk

11.      Člen 208 ICTA določa, da kadar je družba rezidentka Združenega kraljestva prejela dividende družbe, ki je tudi rezidentka te države članice, iz naslova teh dividend ni bila zavezana za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.

12.      Poleg tega je v skladu s členom 231(1) ICTA vsaka razdelitev dividend ene družbe rezidentke drugi družbi rezidentki, od katere je treba plačati ACT, privedla v korist te druge družbe rezidentke do davčnega odbitka, ki je enak deležu zneska ACT, ki ga je plačala prva družba(4)
.

13.      Družba rezidentka Združenega kraljestva, ki je od druge družbe rezidentke prejela dividende, katerih razdelitev je privedla do pravice do davčnega odbitka, lahko vzame znesek ACT, ki ga je plačala ta druga družba, in ga odbije od zneska ACT, ki ga mora plačati sama, ko svojim delničarjem razdeli dividende, tako da plača ACT samo za razliko.

14.      Predložitveno sodišče navaja, da „[č]e je bil davčni odbitek večji od obveznosti prejemnika iz naslova dohodnine na seštevek izplačila in davčnega odbitka (kot v primeru oproščenega delničarja), je lahko ta oseba zahtevala izplačilo presežka“ v skladu s členom 231(3) ICTA.

15.      V skladu s členom 592(2) ICTA je bilo mogoče na podlagi sistema potrjenih pokojninskih načrtov zahtevati oprostitev dohodnine za dividende – za tiste nacionalnega izvora ali tuje.

16.      V skladu s členom 231(3) ICTA so imeli pokojninski skladi pravico do davčnega odbitka iz člena 231(1) ICTA za dividende, ki so jih prejeli od družb v Združenem kraljestvu, in pravico do izplačila tega davčnega odbitka, ker so bili oproščeni davka od dohodkov iz dividend.

17.      Nasprotno pa je bilo to izplačilo davčnega odbitka na podlagi člena 231(3) ICTA izključeno ob uporabi ureditve FID.(5)

C –    Položaj delničarjev rezidentov, prejemnikov dividend družb nerezidentk

18.      Kadar je družba rezidentka Združenega kraljestva prejela dividende družbe, ki je rezidentka zunaj Združenega kraljestva, je bila iz naslova teh dividend zavezana za davek od dohodkov pravnih oseb. Nasprotno pa je bila v skladu s členoma 788 in 790 ICTA upravičena do olajšave iz naslova davka, ki ga je družba, ki je izplačala dividende, plačala v državi, v kateri je rezidentka.

19.      V takem primeru družba, ki je prejela navedene dividende, ni bila upravičena do davčnega odbitka.

20.      Poleg tega, ko je družba rezidentka začela razdeljevati dividende svojim delničarjem, je bila dolžna plačati ACT.

21.      Zato je lahko s tem, ko je družba rezidentka prejemala dividende od družbe nerezidentke, nastal presežek ACT, zlasti zato, ker izplačilo dividend s strani družbe nerezidentke ni povzročilo davčnega odbitka, ki bi se lahko odbil od zneska ACT, ki ga je družba rezidentka morala plačati, ko je lastnim delničarjem izplačala dividende.

22.      Od 1. julija 1994 je z ureditvijo FID obstajala rešitev za to težavo, da bi družbam omogočili omiliti vpliv presežkov ACT.

D –    Ureditev FID

23.      V skladu z ureditvijo FID se je lahko družba rezidentka, ki je prejela dividende od družbe nerezidentke, ob izplačilu dividende svojim delničarjem odločila, da se ta dividenda, za katero je bila treba plačati ACT, opredeli kot FID, kar je tej družbi omogočilo, da je, ko je FID dosegel raven prejetih tujih dividend, zahtevala vračilo presežka ACT.

24.      Za družbo rezidentko Združenega kraljestva, ki je prejela tuje dividende, je bilo ugodneje, da si je izbrala ureditev FID. Tako je bilo zato, ker je bilo verjetno, da bo taka družba imela premajhen davek od dohodkov pravnih oseb, s katerim bi pobotala ACT, ki je bila dolgovana na vse dividende, ki jih je izplačala. Odločitev, da naj bo dividenda FID, je torej družbi omogočila, da je od davčne uprave dobila povrnjeno ACT, in preprečevala, da bi nastal presežek ACT.

25.      Vendar delničar, ki je prejel tuje dividende, opredeljene kot FID, ni bil upravičen do davčnega odbitka. Člen 246 ICTA je namreč izrecno določal:

„Člen 231(1) se ne uporabi, če je izplačilo, navedeno v njem, dividenda od tujega dohodka.“

26.      Po navedbah predložitvenega sodišča je člen 246D ICTA vendarle določal, da je treba delničarje, ki morajo plačati davek, obravnavati, kot da je dividenda dohodek, ki je bil za zadevno leto že obdavčen po nižji stopnji (20 %). Učinek člena 246D na delničarje, ki morajo tako plačati davek, je bil enak, kot če bi bil s členom 231 ICTA določen davčni odbitek. Zato so bile za takega delničarja dividende, izplačane v skladu z ureditvijo FID, ali dividende, izplačane zunaj nje, dejansko obdavčene enako.

27.      Vendar je pri delničarju, ki ni bil dolžan plačati davka na dohodek iz naslova dividend (zlasti na primer pri sistemih potrjenih pokojninskih načrtov)(6)
, ureditev FID imela za posledico razliko v obravnavanju: pri dividendah, ki so bile izplačane zunaj ureditve FID, je bil davčni odbitek izplačan v gotovini, pri tistih, ki so bile izplačane kot FID, pa davčnega odbitka ni bilo.

28.      Kot sem namreč že navedel, v skladu s členom 246 C ICTA sistemi oproščenih potrjenih pokojninskih načrtov za dividende, prejete od družb, ki so se odločile za uporabo ureditve FID, niso bili upravičeni do davčnega odbitka iz člena 231(1) ICTA (in a fortiori do vračila tega odbitka, kot je določeno v členu 231(3) ICTA).

29.      Sistem ACT, ki vključuje tudi ureditev FID, je bil odpravljen za dividende, ki so bile razdeljene po 6. aprilu 1999.

III – Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

30.      BT Pension Scheme (v nadaljevanju: pokojninski sklad) je največji pokojninski sklad z vnaprej določenimi pravicami v Združenem kraljestvu. Njegovi člani so sedanji ali nekdanji uslužbenci British Telecommunications plc (v nadaljevanju: BT). Pokojninski sklad ima korporacijskega skrbnika, BT Pension Scheme Trustees Limited. Za vse davčne namene so upoštevni davčni zavezanci skrbniki (trustees) pokojninskega sklada (v nadaljevanju: družba Trustees), pokojninski sklad pa je dejanski lastnik zadevnega premoženja.

31.      Pokojninski sklad je potrjeni pokojninski sklad, ki je in je vedno bil v Združenem kraljestvu oproščen davka od dohodkov od svojih naložb.

32.      Približno 70 % do 75 % naložb pokojninskega sklada (po tržni vrednosti) je bilo v upoštevnem obdobju v obliki delnic v družbah. Nekateri deleži pokojninskega sklada so bili naložbe v družbah rezidentkah Združenega kraljestva, nekateri pa naložbe v družbah rezidentkah Evropske unije in družbah rezidentkah od drugod. Velika večina (vsaj 97 %) delniškega portfelja pokojninskega sklada so bile naložbe v velike družbe, ki kotirajo na borzi v Združenem kraljestvu in v tujini. V vsakem primeru je bil pokojninski sklad običajno lastnik manj kot 2 % osnovnega kapitala družbe, vedno pa manj kot 5 %. Odnos pokojninskega sklada do družb, v katerih je imel naložbe, je bil izključno odnos delničarja.

33.      Naložbeni portfelj pokojninskega sklada je vseboval delnice družb rezidentk Združenega kraljestva, ki so se odločile za uporabo ureditve FID. Pokojninski sklad je zato prejel tuje dividende, opredeljene kot FID. V skladu z ureditvijo FID družba Trustees na podlagi člena 246 C ICTA ni bila upravičena do davčnih odbitkov za te dividende.

34.      Ker družba Trustees meni, da neobstoj davčnega odbitka za tuje dividende, opredeljene kot FID, ni združljiv s pravom Unije, je vložila tožbo, da bi se ji priznal davčni odbitek ali, podredno, da bi ji bil vrnjen presežek plačanega davka ali da bi dobila odškodnino za neodobritev davčnega odbitka. Pred predložitvenim sodiščem je trdila, da je, prvič, ker je bila s členom 246 C ICTA vzpostavljena razlika v obravnavanju tujih dividend, opredeljenih kot FID, in domačih dividend, kar pravo Unije, in zlasti člen 63 PDEU, prepoveduje, in, drugič, ker je oseba, ki je zaradi tega utrpela zadevno prikrajšanje, na podlagi prava Unije upravičena do tega, da se člen 246 C ICTA za njen položaj ne uporabi, tako da bi bila upravičena do davčnega odbitka za FID, ki jih je prejela.

35.      Predložitveno sodišče navaja, da je po mnenju vlade Združenega kraljestva ureditev FID bila v nasprotju s pravom Unije, ker je omejevala pravice družb rezidentk Združenega kraljestva, ki so izplačevale FID. Ta vlada je pred predložitvenim sodiščem trdila, da iz tega ne izhaja, da so imeli delničarji rezidenti teh družb na podlagi prava Unije pravice, ki so bile omejene z ureditvijo FID in bi jim dajale pravico do tega, da se zanje člen 246 C ICTA ne uporabi. Ta vlada meni, da se družba Trustees ne more sklicevati na pravo Unije, da se zanjo člen 246 C ICTA ne bi uporabil, ker ni izvrševala neposredno izvršljivih pravic Unije, ko je vlagala v družbe rezidentke Združenega kraljestva, za katere velja ureditev FID. Družba Trustees naj bi predstavljala pokojninski sklad – rezidenta Združenega kraljestva, ki je vlagal v družbe rezidentke Združenega kraljestva.

36.      Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe spada v okvir pritožbe, ki je bila pri Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek) (Združeno kraljestvo)) vložena zoper odločbo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (višje sodišče (oddelek za davke in premoženjskopravne zadeve), Združeno kraljestvo), ki je zavrnilo pritožbo in nasprotno pritožbo zoper sodbo First-tier Tribunal (Tax Chamber) (prvostopenjsko sodišče (oddelek za davke), Združeno kraljestvo).

37.      First-tier Tribunal (Tax Chamber) (prvostopenjsko sodišče (oddelek za davke), Združeno kraljestvo) in Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (višje sodišče (oddelek za davke in premoženjskopravne zadeve), Združeno kraljestvo) menita, da je družba Trustees načeloma upravičena do izplačila davčnih odbitkov za tuje dividende, opredeljene kot FID, ki jih je prejela v davčnih letih 1997 in 1998, medtem ko so zahtevki za druga leta zastarali na podlagi nacionalnega prava.

38.      Predložitveno sodišče meni, da se z vprašanjem, ali je družba Trustees upravičena do davčnih odbitkov za tuje dividende, opredeljene kot FID, postavljajo vprašanja o pravu Unije v zvezi s področjem uporabe člena 63 PDEU. Meni, da razen če ima družba Trustees glede člena 246C ICTA pravice na podlagi prava Unije, ki imajo neposredni učinek, nacionalno pravo ne zahteva, da se v primeru družbe Trustees ne uporabi člen 246C ICTA in bi bilo treba zato njene zahtevke za davčne odbitke zavrniti.

39.      V teh okoliščinah je Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (višje sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ob upoštevanju tega, da je Sodišče v odgovoru na četrto vprašanje v sodbi z dne 12. decembra 2006 v zadevi [Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774)] odločilo, da člena 43 Pogodbe ES in 56 Pogodbe ES – zdaj člena 49 in 63 Pogodbe o delovanje Evropske unije – nasprotujeta zakonodaji države članice, ki daje družbam rezidentkam, ki delničarjem razdelijo dividende, ki izhajajo iz prejetih tujih dividend, možnost, da se odločijo za obdavčitev po ureditvi, ki jim omogoča vračilo davka od dohodkov pravnih oseb, plačanega kot akontacija, vendar na eni strani te družbe zavezuje, da plačajo to akontacijo davka in da nato zahtevajo njeno vračilo, in na drugi strani ne določa davčnega odbitka za njihove delničarje, medtem ko bi ga ti prejeli v primeru izplačila, ki bi ga opravila družba rezidentka na podlagi domačih dividend – ali so tem delničarjem samim dane pravice na podlagi prava Unije na podlagi člena 63 PDEU ali kako drugače v primerih, ko prejmejo dividende, za katere je družba izbrala, da bodo plačane na podlagi te ureditve, predvsem tedaj, kadar je delničar rezident iste države članice kot družba, ki izplačuje dividende?

2.      Če delničar iz prvega vprašanja sam nima pravic na podlagi člena 63 PDEU, ali se je upravičen sklicevati na katero koli kršitev pravic, ki jih ima družba, ki izplačuje dividende, na podlagi členov 49 PDEU in 63 PDEU?

3.      Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje, da ima delničar pravice na podlagi prava Unije ali da se lahko sklicuje na pravo Unije, ali so s pravom Unije naložene zahteve glede pravnega sredstva, ki mora biti delničarju zagotovljeno na podlagi notranjega prava?

4.      Ali je za odgovor Sodišča na zgornja vprašanja pomembno:

a)      da delničar v državi članici ni dolžan plačati dohodnine na prejete dividende, kar ima za posledico, da lahko v primeru izplačila družbe rezidentke zunaj zgoraj navedene ureditve davčni odbitek, do katerega je delničar upravičen na podlagi notranjega prava, vodi do izplačila davčnega odbitka delničarju s strani države članice;

b)       da je nacionalno sodišče razsodilo, da kršitev prava Unije zaradi sporne notranje zakonodaje ni dovolj resna, da bi povzročila odškodninsko odgovornost države članice do družbe, ki izplačuje dividende, na podlagi načel iz sodbe [z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur in Factortame (C-46/93 in C-48/93, EU:C:1996:79)], ali da

c)       je v nekaterih – ne pa v vseh – primerih družba, ki izplačuje dividende na podlagi zgoraj navedene ureditve, morda povečala znesek svojih izplačil delničarjem, da bi zagotovila denarno enakovreden znesek tistemu, ki bi ga prejel oproščeni delničar od izplačila dividend zunaj te ureditve?“

IV – III – Postopek pred Sodiščem

40.      Družba Trustees, vlada Združenega kraljestva in Evropska komisija so predložile pisna stališča. Iste stranke so ustno podale stališča na obravnavi, ki je potekala 9. novembra 2016.

V –    Analiza

A –    Prvo vprašanje za predhodno odločanje

41.      Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali pravo Unije, zlasti člen 63 PDEU, daje pravice delničarju, ki prejme tuje dividende, opredeljene kot FID, če je delničar rezident iste države članice kot družba, ki izplačuje dividende.

1.      Določbe Pogodbe DEU, ki se uporabljajo

42.      Sodišče je v točkah od 89 do 92 sodbe z dne 13. novembra 2012, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-35/11, EU:C:2012:707), presodilo, da za davčno obravnavo dividend lahko veljata člen 49 PDEU, ki se nanaša na svobodo ustanavljanja, in člen 63 PDEU, ki se nanaša na prosti pretok kapitala. Po mnenju Sodišča je treba za ugotovitev, ali se za neko nacionalno zakonodajo uporablja ena ali druga svoboščina o prostem pretoku, upoštevati namen zadevne zakonodaje. Nacionalna zakonodaja, ki se uporabi samo za udeležbo, ki imetniku omogoča odločilno vplivanje na odločitve družbe in odločanje o njenih dejavnostih, spada na področje uporabe člena 49 PDEU o svobodi ustanavljanja. Nasprotno pa je treba nacionalne predpise, ki se uporabljajo samo za udeležbo, opravljeno izključno kot denarno naložbo, brez namena vplivati na upravljanje in nadzor podjetja, preučiti izključno glede na prosti pretok kapitala(7)
.

43.      V tej isti sodbi z dne 13. novembra 2012, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-35/11, EU:C:2012:707), je Sodišče menilo, da na podlagi namena zadevne nacionalne zakonodaje, ki je bil enak kot namen v obravnavani zadevi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali ta spada pretežno pod člen 49 PDEU ali člen 63 PDEU. Sodišče v teh okoliščinah upošteva dejstva v obravnavani zadevi, da bi ugotovilo, ali spada položaj, na katerega se nanaša spor v postopku v glavni stvari, na eno od področij navedenih določb(8)
.

44.      Ker je pokojninski sklad na splošno imel manj kot 2 % in vedno manj kot 5 % kapitala družb, v katere je vlagal, in je bil v teh družbah samo delničar, menim, tako kot družba Trustees, vlada Združenega kraljestva in Komisija v svojih stališčih, da zadevne naložbe spadajo v okvir prostega pretoka kapitala iz člena 63 PDEU. Te naložbe namreč družbi Trustees niso omogočale izvajanja nedvomnega vpliva na odločitve družbe in opredeljevanja njenih dejavnosti.

2.      Položaj družbe rezidentke Združenega kraljestva, ki izplačuje tuje dividende, opredeljene kot FID(9)

45.      V sodbi z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774), je Sodišče razsodilo, da „[je bila] davčna obravnava družb rezidentk prejemnic tujih dividend, ki se odločijo za ureditev FID, […] manj ugodna od ureditve, ki se uporablja za družbe rezidentke prejemnice domačih dividend“(10)
.

46.      Sodišče je namreč o neobstoju davčnega odbitka, ki je upoštevno vprašanje v obravnavani zadevi, odločilo, da ker „delničar prejemnik razdelitve dividend, ki jo opravi družba rezidentka na podlagi tujih dividend, opredeljenih kot FID, ni upravičen do davčnega odbitka“ in ker tak delničar „ni upravičen do nobenega vračila, kadar ni dolžan plačati dohodnine ali kadar je njegova dohodnina nižja od obdavčitve dividende po najnižji stopnji“, to „vodi družbo, ki se je odločila za ureditev FID, k zvišanju zneska svojih razdelitev, če želi delničarjem zagotoviti enak donos, kot ga imajo od razdelitve domačih dividend“.(11)

47.      Spomniti je treba, da so bile tožeče stranke v postopku v glavni stvari v navedeni zadevi družbe rezidentke Združenega kraljestva, ki so imele deleže v družbah rezidentkah drugih držav članic ali tretjih držav. Ta zadeva se nanaša na položaj delničarjev teh družb, ki so tako kot te družbe rezidenti Združenega kraljestva.

3.      Položaj delničarja rezidenta, ki od družbe rezidentke prejme dividende, ki izhajajo iz tujih dividend, opredeljenih kot FID: neenako obravnavanje

48.      Kljub temu, da so bile tožeče stranke v postopku v glavni stvari v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774), družbe rezidentke Združenega kraljestva, ki so imele deleže v družbah rezidentkah drugih držav članic ali tretjih držav, je Sodišče v točki 173 navedene sodbe odločilo, da glede delničarjev družb rezidentk, ki prejmejo tuje dividende, opredeljene kot FID, „člena 43 ES in 56 ES nasprotujeta zakonodaji države članice, ki medtem ko družbe rezidentke, ki delničarjem razdelijo dividende, ki izhajajo iz prejetih domačih dividend, oprosti plačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, daje družbam rezidentkam, ki delničarjem razdelijo dividende, ki izhajajo iz prejetih tujih dividend, možnost, da se odločijo za ureditev, ki jim omogoča vračilo davka od dohodkov pravnih oseb, plačanega kot akontacijo, vendar […] ne določa davčnega odbitka za njihove delničarje, medtem ko bi ga slednji prejeli v primeru razdelitve, ki bi jo opravila družba rezidentka na podlagi domačih dividend“.(12)

49.      Po mojem mnenju iz navedene točke te sodbe(13)
izhaja, da je Sodišče štelo, da so delničarji, ki prejmejo tuje dividende, opredeljene kot FID, kakršen je v obravnavani zadevi pokojninski sklad, neposredno oškodovani zaradi diskriminatornih določb(14)
ureditve FID in, natančneje, zaradi neobstoja pravice do davčnega odbitka(15)
.

4.      Povsem notranji položaj?

50.      Kljub temu diskriminatornemu obravnavanju teh delničarjev, kar člena 49 PDEU in 63 PDEU prepovedujeta, vlada Združenega kraljestva meni, da nimajo nobene pravice na podlagi člena 63 PDEU.

51.      Čeprav vlada Združenega kraljestva ne izpodbija neposredno točke 173 in točke 4 izreka sodbe z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774), namreč vseeno meni, da pridobitev delnic družbe s sedežem v državi članici s strani vlagatelja rezidenta iste države članice pomeni povsem notranji položaj, ki ne spada na področje uporabe prava Unije.(16)
Zato naj ta pridobitev ne bi pomenila pretoka kapitala v smislu člena 63 PDEU in tak vlagatelj naj ne bi izvrševal pravic, podeljenih s to določbo.

52.      Poleg tega naj bi bilo zlasti iz nomenklature v Prilogi 1 k Direktivi Sveta z dne 24. junija 1988 o izvajanju člena 67 Pogodbe (88/361/EGS)(17)
razvidno, da je čezmejni element transakcij, naštetih v tej prilogi, bistvena značilnost klasifikacije.

53.      Menim, da je treba zavrniti trditev vlade Združenega kraljestva, da se spor o glavni stvari, ki se nanaša na pravice delničarjev, ki od družbe rezidentke prejmejo dividende, ki izhajajo iz tujih dividend, opredeljenih kot FID, nanaša na povsem notranji položaj države članice.

54.      Zdi se mi namreč, da ta trditev vlade Združenega kraljestva temelji na selektivni in formalistični razlagi(18)
ureditve FID in dejanskih okoliščin, obravnavanih v postopku v glavni stvari. Ta vlada se osredotoča le na osamljen vidik te ureditve FID in teh okoliščin, to je dejstvo, da sta družba, ki izplača dividende, in delničar rezidenta iste države članice, pri tem pa ne upošteva drugih elementov, med drugim cilja in gospodarskega obsega te ureditve.(19)
Ureditev FID in neugodno obravnavanje zadevnih delničarjev pa je treba presojati v celoti, in ne razdrobljeno in delno, kot je storila vlada Združenega kraljestva.

55.      Ureditev FID je bila sprejeta zato, da se družbi rezidentki, ki prejme dividende od družbe nerezidentke, omogoči, da zmanjša vpliv presežkov ACT. Vendar je imela možnost družb, da izberejo ureditev FID, neposredne in pomembne posledice ne le za družbe rezidentke, ki so izplačale dividende, ki so izhajale iz tujih dividend, opredeljenih kot FID, temveč tudi za delničarje prejemnike teh dividend,(20)
ki so bili z davčnega vidika v slabšem položaju kot delničarji, ki so prejeli povsem domače dividende. Dovolj je spomniti, da je člen 246 C ICTA izrecno določal, da se člen 231(1) ICTA in torej pravica do davčnega odbitka ne uporabljata, kadar zadevno izplačilo zadeva dividendo od tujega dohodka.

56.      Sámo besedilo člena 246 C ICTA jasno kaže, da je davčni odbitek povezan z nacionalnim ali tujim statusom dohodka, od katerega se izplača dividenda.

57.      Zato ni sporno, da se je ureditev FID nanašala posebej na meddržavna izplačila dividend in da vsi upoštevni elementi te ureditve niso bili omejeni na eno samo državo članico. Tako kot Komisija menim, da so bili delničarji, obravnavani v postopku v glavni stvari, očitno diskriminirani v primerjavi z delničarji družb rezidentk, ki so prejeli domače dividende.

58.      V zvezi s tem je posebej poučna sodba z dne 23. februarja 2006, Keller Holding (C-471/04, EU:C:2006:143), ki se je nanašala na združljivost nacionalnih predpisov, ki so izključevali odbitnost finančnih stroškov, ki so se nanašali na deleže v hčerinski družbi, ki so bili povezani z dividendami od posredne hčerinske družbe(21)
s sedežem v drugi državi članici, s svobodo ustanavljanja in prostim pretokom kapitala.

59.      Sodišče je v tej sodbi takoj zavrnilo trditev zlasti nemške vlade in vlade Združenega kraljestva, da se spor nanaša na povsem notranji položaj države članice, tako da ne bi bilo treba razlagati določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja ali prostem pretoku kapitala. Sodišče je namreč odločilo, da čeprav matična družba, katere sedež je v Nemčiji, oporeka odločbi nemškega upravnega organa, ki ji je zavrnil ugodnost odbitka stroškov, ki jih je imela v zvezi s pridobitvijo deleža v hčerinski družbi, ki ima prav tako sedež v Nemčiji, zaradi neposredne ekonomske povezave, ki naj bi obstajala med temi stroški in dividendami, ki jih je izplačala posredna hčerinska družba s sedežem v Avstriji,(22)
je treba predpise, na katerih temelji ta odločba, obravnavati, kot se da uporabljajo za položaje, ki so povezani s trgovino znotraj Skupnosti, kar lahko povzroči uporabo določb Pogodbe o temeljnih svoboščinah.(23)

60.      Poleg tega je treba zavrniti tudi ugotovitev vlade Združenega kraljestva, ki temelji na nomenklaturi v Prilogi I k Direktivi 88/361, ker v zadevnih finančnih pretokih očitno obstaja tuj element.

61.      Iz tega sledi, da člen 63 PDEU daje pravice delničarju, ki prejme tuje dividende, opredeljene kot FID, čeprav je ta delničar rezident iste države članice kot družba, ki izplačuje dividende, in da se lahko na te pravice sklicuje pred sodiščem.

5.      Upravičenost

62.      Preučiti je treba tudi, ali je neenako obravnavanje, ki ga zajema ureditev FID, mogoče upravičiti z vidika določb Pogodbe DEU o prostem pretoku kapitala.

63.      Če bi Sodišče zavrnilo trditev vlade Združenega kraljestva o neuporabi prava Unije, ta meni, da bi bila – v primeru, ko bi imel po eni strani delničar upoštevne pravice na podlagi prava Unije in bi bile po drugi strani zaradi neobstoja davčnega odbitka za tujo dividendo, opredeljeno kot FID, izplačano delničarju, oproščenemu davka, te pravice omejene – ta omejitev pravic delničarja upravičena z doslednostjo davčnega sistema.

64.      Po mnenju te vlade v okviru sistema odbitka, ki je veljal v Združenem kraljestvu, obstaja neposredna zveza med davčno ugodnostjo, odobreno delničarju, to je davčnim odbitkom za dividendo, in ACT, ki ga družba plača od te dividende. Navaja, da je bil v skladu z logiko tega sistema, da se, ker je bilo ACT, plačano za tujo dividendo, opredeljeno kot FID, mogoče vrniti družbi, delničarju zavrne davčni odbitek.

65.      Po mojem mnenju utemeljitve, ki jo navaja vlada Združenega kraljestva, ni mogoče sprejeti.

66.      Gre le za ponovitev podobnih trditev, ki jih je ta vlada že navedla in Sodišče zavrnilo v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774).

67.      Iz točk 93 n 163 navedene sodbe jasno izhaja, da je Sodišče odločilo, da ugotovljenega neenakega obravnavanja glede na določbe Pogodbe DEU o svobodi ustanavljanja in prostem pretoku kapitala ni mogoče upravičiti s potrebo po ohranitvi doslednosti davčnega sistema Združenega kraljestva.

68.      Ugotoviti je treba, da iz točke 173 sodbe z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774), izhaja, da se je zadevno neenako obravnavanje nanašalo predvsem na neobstoj davčnega odbitka za delničarja, ki prejme tuje dividende, opredeljene kot FID. Šlo je za enak položaj, kot se obravnava v tej zadevi.

69.      Poleg tega je Sodišče v tisti sodbi zavrnilo trditev vlade Združenega kraljestva, da se davčni odbitek prizna delničarju, ki prejme dividendo, samo ko gre za ekonomsko dvojno obdavčevanje razdeljenega dobička, ki ga je treba preprečiti ali zmanjšati.(24)
Sodišče je odločilo, da „nevarnost […] dvojnega obdavčenja obstaja […] v primeru dividend, ki jih je izplačala družba nerezidentka, za katere dobiček je v državi, v kateri je rezidentka, tudi določen davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji in v skladu s pravili, ki se v njej uporabljajo“.(25)

B –    Drugo vprašanje za predhodno odločanje

70.      Drugo vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, ne zahteva odgovora, razen če delničar, ki prejme tuje dividende, opredeljene kot FID, ne more sam uveljavljati pravic, ki jih ima na podlagi člena 63 PDEU.

71.      Glede na moj odgovor na prvo vprašanje predložitvenega sodišča menim, da ni treba odgovoriti na drugo vprašanje.

C –    Tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje

72.      Predložitveno sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem Sodišče v bistvu sprašuje o posledicah, ki jih morajo sodni organi države članice izpeljati iz ugotovitve, da so določbe notranjega prava nezdružljive s pravom Unije, in natančneje o pravnih sredstvih, ki jih morajo ponuditi delničarjem, ki prejmejo dividende, opredeljene kot FID (tretje vprašanje), in morebitnem vplivanju ali nevplivanju nekaterih okoliščin (četrto vprašanje).

1.      Posledice, ki jih je treba izpeljati iz ugotovitve, da so nekatere nacionalne določbe nezdružljive s pravom Unije.

73.      Sodišča držav članic morajo v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU zagotoviti sodno varstvo pravic, ki so posameznikom zagotovljene s pravom Unije. Člen 19(1) PEU državam članicam poleg tega nalaga, da vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva, na področjih, ki jih ureja pravo Unije(26)
.

74.      Družba Trustees meni, da mora učinkovito pravno sredstvo pripeljati do vračila ekonomske koristi, ki jo je država članica imela zaradi kršitve člena 63 PDEU, sicer bi se kršitev tega člena nadaljevala. Meni, da gre za pravico do vračila, ki je v skladu z načeli, določenimi v sodbah z dne 9. novembra 1983, San Giorgio (199/82, EU:C:1983:318), in z dne 8. marca 2001, Metallgesellschaft in drugi (C-397/98 in C-410/98, EU:C:2001:134), posledica in dopolnitev pravic, podeljenih z določbami prava Unije, kot jih razlaga Sodišče.

75.      Po mnenju družbe Trustees ne obstaja nobeno pravno načelo, po katerem bi bilo vračilo, ki ga odobri država članica, omejeno na znesek davkov, ki jih zahteva od zadevne osebe. Meni, da imajo delničarji pravico do vračila zneskov, ki bi jim bili nakazani, če bi nacionalni davčni sistem upošteval pravo Unije, in ki jih država članica ni nakazala, zaradi česar je imela dobiček od zadržanih zneskov. Učinkovito pravno sredstvo naj bi pomenila zahteva za plačilo ne le zadevnih zneskov, temveč tudi obresti, ki izhajajo iz tega, da ti zneski prej niso bili na voljo delničarjem.

76.      Vlada Združenega kraljestva meni, da čeprav mora na podlagi prava Unije država članica vrniti davke, ki jih je pobrala v nasprotju s tem pravom, se to načelo ne uporablja za družbo Trustees. Po mnenju te vlade je bila družba Trustees na podlagi nacionalnega prava oproščena davka od dohodkov iz dividend ter posledično ni bila dolžna plačati nobenega davka in za FID, ki jih je prejela, ni plačala nobenega davka.

77.      Ugotavljam, da zaradi neobstoja predpisov Unije na tem področju Sodišče ni pristojno določiti, kakšna pravna sredstva lahko uporabijo delničarji, ki prejmejo tuje dividende, opredeljene kot FID, in pod kakšnimi pogoji jih lahko uporabijo.(27)

78.      Na podlagi nacionalnega pravnega reda vsake države članice se namreč določijo pristojna sodišča in podrobneje uredijo postopkovna pravila za vložitev pravnih sredstev, ki naj zagotovijo polno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije pod pogojem, da navedena pravila niso manj ugodna od tistih, ki urejajo podobna nacionalna pravna sredstva, ki temeljijo na nacionalnem pravu (načelo enakovrednosti), in če dejansko ne onemogočajo ali znatno otežujejo uveljavljanja pravic, ki jih priznava pravni red Unije (načelo učinkovitosti)(28)
.

a)      Povračilo neupravičeno plačanih zneskov

79.      V nasprotju s tem, kar trdi družba Trustees, ne verjamem, da ima pokojninski sklad pravico do povračila neupravičeno plačanih zneskov v skladu z načeli, določenimi v sodbah z dne 9. novembra 1983, San Giorgio (199/82, EU:C:1983:318), in z dne 8. marca 2001, Metallgesellschaft in drugi (C-397/98 in C-410/98, EU:C:2001:134).

80.      Pravica do vračila dajatev, ki so bile v državi članici odmerjene s kršitvijo pravil prava Unije, je posledica in dopolnitev pravic, ki jih posameznikom podeljujejo določbe prava Unije, ki take dajatve prepovedujejo. Država članica je torej načeloma dolžna vrniti dajatve, ki jih je pobrala s kršitvijo prava Unije. Kot izjema od načela vračila dajatev, ki niso združljive s pravom Unije, je vračilo nezakonito pobrane dajatve mogoče zavrniti samo, če bi to vračilo povzročilo neupravičeno obogatitev upravičencev, in sicer če se ugotovi, da je oseba, ki je zavezana plačati dajatve, te dejansko prevalila neposredno na, na primer, kupca blaga. S pravico do vračila neupravičeno pridobljenega zneska se skušajo namreč odpraviti posledice nezdružljivosti dajatve s pravom Unije, tako da se nevtralizira ekonomsko breme, ki je bilo neupravičeno naloženo udeležencu na trgu, ki ga je nenazadnje tudi dejansko nosil(29)
.

81.      Opozoriti pa je treba, da ker je pokojninski sklad potrjeni pokojninski sklad, družba Trustees ni plačala nobenega davka med drugim od tujih dividend, opredeljenih kot FID, ki jih je prejela.

82.      Iz tega sledi moje mnenje, da družba Trustees zaradi neobstoja davkov, ki bi jih dejansko plačala, nima pravice do povračila neupravičeno plačanih zneskov v skladu z načeli, določenimi med drugim v sodbah z dne 9. novembra 1983, San Giorgio (199/82, EU:C:1983:318), in z dne 8. marca 2001, Metallgesellschaft in drugi (C-397/98 in C-410/98, EU:C:2001:134).

b)      Načelo primarnosti

83.      Ali to pomeni, da delničarji, ki prejmejo tuje dividende, opredeljene kot FID, kot je družba Trustees, nimajo na voljo drugih pravnih sredstev? Po mojem mnenju ne.

84.      Najprej je treba spomniti, da v skladu z načelom primarnosti prava Unije določbe Pogodb in akti institucij, ki se uporabljajo neposredno, v razmerju do nacionalnega prava držav članic že s samim začetkom njihove veljavnosti učinkujejo tako, da se nasprotujoče določbe nacionalne zakonodaje ipso iure ne uporabljajo(30)
.

85.      Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, mora nacionalno sodišče v primeru neskladnosti nacionalnega predpisa s pravom Unije, ki se neposredno uporablja, izključiti uporabo tega predpisa in med različnimi postopki notranjega pravnega reda uporabiti tiste, ki so primerni za ohranitev individualnih pravic, dodeljenih s pravom Unije(31)
.

86.      Načelo primarnosti od držav članic zahteva, da sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko vsakdo, ki je žrtev diskriminacije, prepovedane med drugim s členom 63 PDEU, doseže plačilo vseh zneskov, do katerih bi bil upravičen, če diskriminacije ne bi bilo. Da bi se ohranil polni učinek tega člena in bi se delničarjem, ki prejmejo tuje dividende, opredeljene kot FID, zagotovilo učinkovito sodno varstvo, jih je treba namreč ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti kolikor je mogoče postaviti v položaj, v kakršnem bi bili, če ne bi bili žrtve diskriminacije zaradi zadevnih nacionalnih določb.

87.      V tej zadevi menim, da uporaba načela primarnosti pomeni, da ima družba Trustees, ki ima pravico do davčnega odbitka, tudi pravico do izplačila tega davčnega odbitka na podlagi člena 231(3) ICTA in do izplačila obresti na ta znesek, ki odraža izgube, nastale zaradi njegove nedostopnosti,(32)
ker se člen 246 C ICTA ni uporabljal.

2.      Morebitni vpliv nekaterih okoliščin

a)      Okoliščina, da je delničar oproščen davka

88.      Okoliščina, da delničar v državi rezidentstva ni(33)
dolžan plačati dohodnine na prejete dividende, kar ima za posledico, da lahko v primeru izplačila družbe rezidentke zunaj ureditve FID davčni odbitek, do katerega je delničar upravičen na podlagi notranjega prava, vodi do izplačila davčnega odbitka delničarju s strani države članice, nima nobenega vpliva.(34)
Upoštevanje člena 63 PDEU zahteva le, da se isto pravilo uporabi v okviru ureditve FID, povedano drugače, da se pokojninski sklad postavi v enak položaj kot oproščene potrjene pokojninske načrte, ki so imeli zunaj ureditve FID pravico do izplačila zneska davčnega odbitka(35)
na podlagi člena 231(3) ICTA.

b)      Okoliščina, da je nacionalno sodišče ugotovilo, da ni podana dovolj resna kršitev prava Unije s strani države članice v skladu z načeli, določenimi v sodbi z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur in Factortame (C-46/93 in C-48/93, EU:C:1996:79)

89.      V obravnavani zadevi je zadevno tožbo za ugotovitev odgovornosti vložila družba, ki je izplačala dividende.

90.      Ker so bili delničarji, ki od družbe rezidentke prejmejo tuje dividende, opredeljenih kot FID, kakršen je v obravnavani zadevi pokojninski sklad, neposredno oškodovani zaradi diskriminatornih določb ureditve FID in, natančneje, zaradi nespoštovanja njihove pravice do davčnega odbitka ter ker jim člen 63 PDEU daje pravice, na katere se lahko sklicujejo pred sodiščem, okoliščina, ki jo je ugotovilo predložitveno sodišče, nikakor ne more vplivati na pravice delničarjev, ki so neodvisne od morebitnih pravic, danih družbam, ki izplačujejo dividende.(36)

91.      Pravice, dane zadevnim delničarjem na podlagi člena 63 PDEU, so neodvisne od pravic, danih družbam, ki izplačujejo dividende.

c)      Okoliščina v zvezi z morebitnim povečanjem izplačanih zneskov

92.      Predložitveno sodišče se sprašuje, ali bi lahko dejstvo, da je v nekaterih – ne pa v vseh – primerih družba, ki izplačuje dividende na podlagi ureditve FID, morda povečala znesek svojih izplačil vsem delničarjem, da bi zagotovila denarno enakovreden znesek tistemu, ki bi ga prejel oproščeni delničar od izplačila dividend zunaj te ureditve, imelo vpliv.(37)

93.      Poudariti je treba, da po mnenju predložitvenega sodišča „[v] postopku, ki je predmet tega predloga, ni dokazov o tem, ali je dejansko prišlo do zvišanja dividend, če je bilo tako, v kakšnem obsegu in ali je zvišanje pomenilo dejansko korist za delničarje ali dejanski strošek za družbe“.(38)

94.      Glede na navedeno menim, da je vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, zelo nenatančno, celo hipotetično.

95.      Vsekakor je treba še pojasniti, da ugotovitev diskriminatornega obravnavanja delničarjev v točki 173 sodbe z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774), velja ne glede na popravne ukrepe, ki bi jih lahko družbe rezidentke, ki izplačujejo tuje dividende, opredeljene kot FID, sprejele v korist svojih delničarjev. Sodišče namreč okoliščini, ki jo je sicer ugotovilo v točki 149 tiste sodbe, to je da mora družba, ki se je odločila za ureditev FID, „zviša[ti] znes[ek] svojih razdelitev, če želi delničarjem zagotoviti enak donos, kot ga imajo od razdelitve domačih dividend“, ni pripisalo nobene posledice.

VI – Predlog

96.      Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek) (Združeno kraljestvo)), odgovori:

1.      Člen 63 PDEU daje delničarju, ki prejme tuje dividende, opredeljene kot FID, pravice, na katere se lahko sklicuje pred sodiščem.

2.      Načelo primarnosti od držav članic zahteva, da sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko vsakdo, ki je žrtev diskriminacije, prepovedane med drugim s členom 63 PDEU, doseže plačilo vseh zneskov, do katerih bi bil upravičen, če diskriminacije ne bi bilo. Da bi se ohranil polni učinek člena 63 PDEU in bi se delničarjem, ki prejmejo tuje dividende, opredeljene kot FID, zagotovilo učinkovito sodno varstvo, jih je treba, ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti, kolikor je mogoče postaviti v položaj, v kakršnem bi bili, če ne bi bili žrtve diskriminacije zaradi zadevnih nacionalnih določb.

3.      Nobenega vpliva nimajo:

–        okoliščina, da delničar v državi prebivališča ni dolžan plačati dohodnine na prejete dividende, kar ima za posledico, da lahko v primeru izplačila družbe rezidentke zunaj ureditve FID davčni odbitek, do katerega je delničar upravičen na podlagi notranjega prava, vodi do izplačila tega odbitka delničarju s strani države članice;

–        okoliščina, da nacionalno sodišče meni, da kršitev prava Unije z zadevno nacionalno zakonodajo ni dovolj resna, da bi država članica morala povrniti škodo družbi, ki izplačuje dividende, v skladu z načeli, določenimi v sodbi z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur in Factortame (C-46/93 in C-48/93, EU:C:1996:79), saj so pravice, dane zadevnemu delničarju s členom 63 PDEU, neodvisne od pravic, danih družbam, ki izplačujejo dividende;

–        okoliščina, da je v nekaterih – ne pa v vseh – primerih družba, ki izplačuje dividende na podlagi zgoraj navedene ureditve, morda povečala znesek svojih izplačil vsem delničarjem, da bi zagotovila denarno enakovreden znesek tistemu, ki bi ga prejel oproščeni delničar od izplačila dividend zunaj ureditve FID.

1 –Jezik izvirnika: francoščina.

2 –Sodišče je v sodbi z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774, točka 148), govorilo o „delničar[ju] prejemnik[u] razdelitve dividend, ki jo opravi družba rezidentka na podlagi tujih dividend, opredeljenih kot FID“.

3 –      Te bodo v teh sklepnih predlogih opredeljene kot „tuje dividende, opredeljene kot FID.“

4 –Člen 231(1) ICTA je določal, da „[č]e družba s sedežem v Združenem kraljestvu opravi kvalificirana izplačila, oseba, ki prejme izplačilo, pa je druga taka družba ali oseba, ki je rezidentka v Združenem kraljestvu, ni pa družba, je prejemnik izplačila upravičen do davčnega odbitka, ki je enak takemu deležu zneska ali vrednosti izplačila, ki ustreza stopnji akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, ki velja za finančno leto, v katerem je bilo opravljeno izplačilo“.

5 –Glej točke od 23 do 29 teh sklepnih predlogov.

6 –Glej člen 592(2) ICTA in točko 15 teh sklepnih predlogov.

7 –Glej tudi sodbo z dne 15. septembra 2011, Accor (C-310/09, EU:C:2011:581, točke od 30 do 32).

8 –Sodba z dne 13. novembra 2012, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-35/11, EU:C:2012:707, točka 94 in navedena sodna praksa).

9 –V sodbi z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774, točka 148), Sodišče uporabi izraz „razdelit[ev] dividend, ki jo opravi družba rezidentka na podlagi tujih dividend, opredeljenih kot FID“.

10 –Glej sodbo z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774, točka 145). Moj poudarek.

11 –Sodba z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774, točki 148 in 149).

12 –Moj poudarek.

13 –Glej tudi točko 4 izreka navedene sodbe.

14 –Ugotavljam, da ni sporno, da so bili delničarji, ki so prejeli tuje dividende, opredeljene kot FID, v primerljivem položaju z delničarji, ki so prejeli domače dividende.

15 –V skladu z navedbami predložitvenega sodišča namreč pri „dividendah, ki so izplačane zunaj ureditve FID, izplačilo davčnih odbitkov povzroči, da Združeno kraljestvo dopolni dohodek pokojninskega sklada iz dividend. V bistvu se je z njim delničarju pokojninskega sklada vrnil del davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je plačala družba rezidentka Združenega kraljestva (ali njene domače hčerinske družbe)“. Poudarja, da bi „dividenda 80 prinesla davčni odbitek 20, kar bi pomenilo skupne prejemke pokojninskega sklada 100“.

16 –Vlada Združenega kraljestva se v zvezi s tem opira na sodbo z dne 16. julija 1998, ICI (C-264/96, EU:C:1998:370, točka 34). Po mnenju vlade Združenega kraljestva „gibanje kapitala v smislu člena 63 PDEU predpostavlja […] pridobitev tujih, in ne domačih vrednostnih papirjev. Posledično pridobitev domačih deležev s strani delničarja rezidenta ne pomeni gibanja kapitala v smislu člena 63 PDEU.“ Menim, da navedena sodba, ki jo je citirala vlada Združenega kraljestva, v tej zadevi ni upoštevna. Sodišče je v točki 33 te sodbe odločilo, da člena 49 PDEU in 54 PDEU o svobodi ustanavljanja „ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki olajšavo zavrača družbi rezidentki, ki je članica konzorcija, če dejavnost holdinga, ki je v lasti konzorcija, zajema samo ali predvsem lastništvo deležev v hčerinskih družbah, ki imajo sedež v tretjih državah“. Ugotoviti je treba, da čeprav je Sodišče v točki 34 odločilo, da se spor nanaša na položaj, ki ne spada na področje uporabe prava Unije, to je svobode ustanavljanja, pa se nikakor ni izreklo niti o tem, ali gre za povsem notranji položaj, niti o prostem pretoku kapitala.

17 –UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 10, zvezek 1, str. 10.

18 –Razlaga, ki ne upošteva „gospodarske resničnosti“, kot je na obravnavi trdila Komisija.

19 –Strinjam se s stališčem družbe Trustees, da „ureditev FID ustvarja izrecno povezavo med dobičkom tujih družb in davčnim obravnavanjem delničarjev, kot [je pokojninski sklad]: le dividende, povezane s prihodki od dobička, ki so ga ustvarile tuje družbe, so bile opredeljene kot FID, kar je dalo pravico do olajšave, ki so jo družbe zahtevale iz naslova presežka ACT“. „FID nujno predpostavlja obstoj tujega elementa. Po definiciji FID predstavljajo razdelitev dohodkov, ki jih je matična družba rezidentka Združenega kraljestva imela od tujih hčerinskih družb.“

20 –Glej točki 148 in 173 sodbe z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774).

21 –Keller Holding (matična družba) s sedežem in poslovodstvom na nemškem ozemlju je imela kot edini družbenik med drugim deleže v drugi družbi s sedežem v Nemčiji, to je Keller Grundbau GmbH. Ta pa je imela deleže v družbi s sedežem v Avstriji, to je Keller Grundbau GmbH Wien (posredna hčerinska družba/hčerinska družba nižjega ranga).

22 –Glej v tem smislu sodbo z dne 23. februarja 2006, Keller Holding (C-471/04, EU:C:2006:143, točka 23). Glej po analogiji tudi sodbo z dne 10. marca 2005, Laboratoires Fournier (C-39/04, EU:C:2005:161), v kateri je Sodišče odločilo, da so nacionalne določbe, ki pravico do davčnega odbitka za raziskave pridržujejo izključno za raziskovalne dejavnosti, izvajane v zadevni državi članici, v nasprotju s členom 59 PDEU. V skladu s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi Laboratoires Fournier (C-39/04, EU:C:2004:789, točka 11) „[t]i predpisi družbo s sedežem v isti državi, ki je prejela storitve, ki so bile opravljene v zadevni državi članici, obravnavajo ugodneje kot družbo s sedežem v isti državi, ki je prejela storitve, opravljene iz druge države članice. Tako, čeprav posredno, temeljijo na kraju sedeža ponudnika storitve in tako lahko omejujejo njegove čezmejne dejavnosti; zato so v očitnem nasprotju s členom [59 PDEU].“ Moj poudarek. Glej tudi sodbo z dne 12. aprila 1994, Halliburton Services (C-1/93, EU:C:1994:127, točka 20), v kateri je Sodišče odločilo, da različno obravnavanje, ki ima posreden vpliv na položaj družb, ustanovljenih v skladu s pravom drugih držav članic, pomeni diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki je prepovedana s členom 49 PDEU.

23 –Glej sodbo z dne 23. februarja 2006, Keller Holding ((C-471/04, EU:C:2006:143, točka 24).

24 –Po mnenju te vlade „ne obstaja ekonomsko dvojno obdavčenje v zvezi z ureditvijo FID, ker na eni strani od tujih dividend ni bila plačana nobena ACT in ker je na drugi strani ACT, ki jo mora družba rezidentka, ki prejme navedene dividende, plačati ob izplačilu svojim delničarjem, pozneje vrnjena“. Glej v tem smislu tudi sodbo z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774, točka 158).

25 –Glej sodbo z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774, točka 159).

26 –      Sodba z dne 19. novembra 2014, ClientEarth (C-404/13, EU:C:2014:2382, točka 52 in navedena sodna praksa). Glej tudi točko 81 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Mengozzija v zadevi Texdata Software (C-418/11, EU:C:2013:50) in točko 37 sklepnih predlogov generalne pravobranilke Sharpstonove v združenih zadevah Star Storage in drugi (C-439/14 in C-488/14, EU:C:2016:307); glej tudi opombo 32 teh slednjih sklepnih predlogov, kjer je E. Sharpston navedla „[v] obsegu, v katerem se uporablja za države članice, člen 47 Listine izraža člen 19(1) PEU, drugi pododstavek, in poudarja načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU […].“

27 –Glej po analogiji sodbo z dne 12. decembra 2006, Test Claimants in the FII Group Litigation (C-446/04, EU:C:2006:774, točka 201).

28 –Sodba z dne 19. maja 2011, Iaia in drugi (C-452/09, EU:C:2011:323, točka 16 in navedena sodna praksa).

29 –Sodba z dne 20. oktobra 2011, Danfoss in Sauer-Danfoss (C-94/10, EU:C:2011:674, točke 20, 21 in 23).

30 –Sodba z dne 4. februarja 2016, Ince (C-336/14, EU:C:2016:72, točka 52).

31 –Glej v tem smislu sodbo z dne 19. julija 2012, Littlewoods Retail in drugi (C-591/10, EU:C:2012:478, točka 33 in navedena sodna praksa).

32 –Glej po analogiji sodbo z dne 19. julija 2012, Littlewoods Retail in drugi (C-591/10, EU:C:2012:478, točki 25 in 33).

33 –Torej v obravnavanem primeru v Združenem kraljestvu.

34 –Glej točko (a) četrtega vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče.

35 –Glej po analogiji točko 49 sodbe z dne 7. septembra 2004, Manninen (C-319/02, EU:C:2004:484), kjer je Sodišče odločilo, „da bi dodelitev odbitka davka za davek od dohodkov pravnih oseb, naložen v drugi državi članici, vodila do tega, da bi se davčni prihodki Republike Finske glede dividend, ki jih izplačajo družbe s sedežem v drugi državi članici, zmanjšali […] [česar se] ne da obravnavati kot nujen razlog v javnem interesu, na katerega se da sklicevati za utemeljevanje ukrepa, ki načeloma nasprotuje temeljni svoboščini“.

36 –Glej točko (b) četrtega vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče.

37 –Glej točko (c) četrtega vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče.

38 –Glej sodbo The BT Pension Scheme (Trustees of) v HM Revenue and Customs, [2015], EWCA Civ 713, točka 22. Court of Appeal meni, da „so številne [družbe] zvišale dividende, ki bi jih sicer izplačale“. V točki 23 te sodbe je Court of Appeal menilo, da ni dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali so bile FID zvišane, „kaj šele dovolj zvišane, da bi v celoti izničile prikrajšanje družbe Trustees, ki je nastalo zaradi odklonitve izplačila davčnega odbitka v zvezi s takimi dividendami.“ V navedeni točki je Court of Appeal izhajalo iz predpostavke, da „zvišanje ni v celoti odpravilo tega prikrajšanja“.