Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

MELCHIORJA WATHELETA,

predstavljeni 21. decembra 2016(1)

Zadeva C-633/15

London Borough of Ealing

proti

Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo First-tier Tribunal (Tax Chamber) (prvostopenjsko sodišče (oddelek za davke), Združeno kraljestvo))

„DDV – Oprostitve – Storitve, ki so tesno povezane s športom – Izključitev iz oprostitve v primeru tveganja izkrivljanja konkurence, ki v slabši položaj postavlja komercialna podjetja, zavezance za DDV“







I –    Uvod

1.        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 133, prvi odstavek, točka (d), in drugi odstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).

2.        Predlog je bil vložen v okviru spora med London Borough of Ealing (občina Ealing v širši londonski regiji) in Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava Združenega kraljestva, v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi z obdavčitvijo vstopnin v športne objekte, ki jih zaračunava občina Ealing iz širše londonske regije, z davkom na dodano vrednost (DDV).

II – Pravni okvir

A –    Pravo Unije

3.        Člen 13(A) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva), naslovljen „Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu“, določa:

„1. Brez vpliva na druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe takšnih oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanja ali zlorab davka, oprostijo:

[…]

(m)      določene storitve, ki so tesno povezane s športom ali telesno vzgojo in jih nepridobitne organizacije opravijo posameznikom, ki se ukvarjajo s športom ali telesno vzgojo;

[…]

2.      (a) Države članice lahko odobrijo osebam, ki niso osebe javnega prava, vsako od oprostitev iz pododstavkov (l)(b), (g), (h), (i), (l), (m) in (n) tega člena, če v vsakem posameznem primeru izpolnjujejo enega ali več naslednjih pogojev:

[…]

–        ni verjetno, da bi oprostitev za te storitve povzročila izkrivljanje konkurence, na primer, da bi postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezana davku na dodano vrednost.

[…]“

4.        V skladu s členom 28(3)(a) te direktive lahko države članice v prehodnem obdobju še naprej obdavčujejo transakcije, oproščene v skladu s členoma 13 ali 15 iz Priloge E k tej direktivi.

5.        V točki 4 te priloge je bila navedena oprostitev iz člena 13(A)(1)(m) Šeste direktive. Ta točka 4 je bila z učinkom od 1. januarja 1990 razveljavljena s členom 1(1) Osemnajste direktive Sveta z dne 18. julija 1989 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Odprava nekaterih odstopanj, določenih v členu 28(3) Šeste direktive 77/388/EGS (89/465/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 138, v nadaljevanju: Osemnajsta direktiva). Ta člen 1(1) določa:

„[Šesta direktiva] se spremeni:

1. S 1. januarjem 1990 se odpravijo transakcije iz točk 1, [od] 3 do 6 […] Priloge E.

Tistim državam članicam, ki so 1. januarja 1989 z davkom na dodano vrednost obdavčevale transakcije iz Priloge E, točki 4 in 5, se dovoli, da uporabljajo pogoje iz člena 13A(2)(a), zadnja alinea, tudi za opravljene storitve in dobavljeno blago iz člena 13A(1)(m) in (n), če so take dejavnosti opravile osebe javnega prava.“

6.        Direktiva 2006/112 je v skladu s svojima členoma 411 in 413 s 1. januarjem 2007 razveljavila in nadomestila zakonodajo Unije o DDV, zlasti Šesto direktivo. V skladu z uvodnima izjavama 1 in 3 te direktive je bilo treba Šesto direktivo preoblikovati, da bi bile vse veljavne določbe predstavljene jasno in racionalno v prenovljeni sestavi in besedilu, pri čemer naj načeloma ne bi prišlo do vsebinskih sprememb. Določbe navedene direktive so tako v bistvu enake ustreznim določbam Šeste direktive.

7.        Člen 13(1) navedene direktive določa:

„Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.

Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

[…]“

8.        Člen 132(1)(m) navedene direktive, vključen v poglavje 2 naslova IX te direktive, ki je naslovljeno „Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu“, določa:

„Države članice oprostijo naslednje transakcije:

[…]

določene storitve, ki so tesno povezane s športom ali telesno vzgojo in jih neprofitne organizacije opravijo posameznikom, ki se ukvarjajo s športom ali telesno vzgojo“.

9.        Člen 133 Direktive 2006/112 določa:

„Države članice lahko za odobritev oprostitev iz [točke (m)] člena 132(1) osebam, ki niso osebe javnega prava, v vsakem posameznem primeru predpišejo izpolnjevanje enega ali več naslednjih pogojev:

[…]

(d)      ni verjetno, da bi oprostitve povzročale izkrivljanja konkurence, na primer, da bi postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV.

Države članice, ki so na podlagi Priloge E k [Šesti direktivi] 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za transakcije iz točk (m) in (n) člena 132(1), lahko uporabijo tudi pogoje iz točke (d) prvega odstavka tega člena, ko za omenjeno dobavo blaga ali storitev, ki jih zagotovijo osebe javnega prava, velja oprostitev.“

B –    Pravo Združenega kraljestva

10.      Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska je v prehodnem obdobju iz člena 28(3) Šeste direktive še naprej obdavčevalo storitve, ki so bile tesno povezane s športom ali telesno vzgojo in so jih opravljale neprofitne organizacije. V skladu z Group 10 of Schedule 6 of the Value Added Tax Act 1983 (priloga 6, skupina 10, k zakonu o davku na dodano vrednost iz leta 1983) sta bili DDV oproščeni le dve od teh storitev, in sicer, prvič, odobritev pravice do nastopa na športnih tekmovanjih s strani katere koli profitne ali neprofitne organizacije, če se je vstopnina v celoti uporabila za zagotovitev nagrade ali nagrad, ki se podelijo na tem tekmovanju, in drugič, odobritev pravice do nastopa na športnem ali rekreativnem tekmovanju s strani neprofitne organizacije, ustanovljene za namene športne ali rekreativne vadbe.

11.      Združeno kraljestvo je od 1. januarja 1994 z nekaj izjemami oprostilo davka športne storitve, ki jih za posameznike opravljajo neprofitne organizacije. V skladu z Group 10 of Schedule 9 of the Value Added Tax Act 1994 (priloga 9, skupina 10, k zakonu iz leta 1994 o davku na dodano vrednost) se ta oprostitev uporablja za:

„1. Odobritev pravice do nastopa na športnem ali rekreativnem tekmovanju, če je plačilo za odobritev denarni znesek, ki se v celoti uporabi za zagotovitev nagrade ali nagrad, ki se podelijo na tem tekmovanju.

2. Odobritev pravice do nastopa na športnem ali rekreativnem tekmovanju s strani organizacije, ustanovljene za namene športne ali rekreativne vadbe, ki izpolnjuje pogoje.

3. Storitve, ki jih upravičena organizacija opravi za posameznika in so s športom ali telesno vzgojo, s katerima se ta posameznik ukvarja, tesno povezane in zanju bistvene, razen storitev, ki jih, če ta organizacija deluje po sistemu članstva, opravi za posameznika, ki ni njen član.“

12.      V opombi 2A k skupini 10 (razlagalna opomba 2A v okviru skupine 10) je „upravičena organizacija“ opredeljena kot neprofitna organizacija, ki izpolnjuje nekatere pogoje. V skladu z opombo 3 k skupini 10 (razlagalna opomba 3 v okviru skupine 10) se neprofitne organizacije javnega prava (to je organi lokalne oblasti, ministrstva ter javne organizacije in subjekti, ki so navedeni na seznamu, ki ga je leta 1993 objavil Office of Public Service and Science (urad za javne službe in znanost)) ne morejo šteti za „upravičene organizacije“ v smislu Item 3 to Group 10 of Schedule 9 of the Value Added Tax Act 1994 (točka 3 skupine 10 priloge 9 k zakonu o davku na dodano vrednost iz leta 1994).

III – Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

13.      Občina Ealing iz širše londonske regije je organ lokalne oblasti, ki upravlja športne objekte, kot so telovadnice in bazeni. V obdobju od 1. junija 2009 do 31. avgusta 2012 je plačala DDV, obračunan na vstopnine v te športne objekte.

14.      Ker je menila, da bi morale biti te storitve oproščene DDV v skladu s členom 132(1)(m) Direktive 2006/112, je pri davčni upravi zahtevala vračilo DDV, ki ga je plačala v zvezi s temi storitvami. Ta zahteva je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da nacionalni predpisi iz te oprostitve izključujejo športne storitve, ki jih opravljajo organi lokalne oblasti, kot je občina Ealing iz širše londonske regije, in to v skladu s členom 133, prvi odstavek, točka (d), te direktive.

15.      Občina Ealing iz širše londonske regije je zoper to odločbo vložila pritožbo pri First-tier Tribunal (Tax Chamber) (prvostopenjsko sodišče (davčni senat), Združeno kraljestvo). Pred tem sodiščem je trdila, da se Združeno kraljestvo ne more sklicevati na člen 133, drugi odstavek, navedene direktive, ker nacionalni predpisi 1. januarja 1989 niso določali, da se DDV obračuna za vse športne storitve, temveč so bile nekatere storitve tega davka oproščene. Poleg tega naj ta določba ne bi omogočala, da so organi lokalne oblasti izključeni iz oprostitve za športne storitve, hkrati pa so iste storitve, ki jih opravljajo druge neprofitne organizacije, oproščene. Nazadnje, ker ta člen 133 zahteva, da se „v vsakem posameznem primeru“ ugotovi, ali lahko ta oprostitev povzroči izkrivljanje konkurence, naj državam članicam ne bi dovoljeval, da vse organe lokalne oblasti izključijo iz ugodnosti te oprostitve.

16.      Predložitveno sodišče navaja, da občina Ealing iz širše londonske regije ne trdi, da deluje kot javni organ v smislu člena 13(1) Direktive 2006/112, ko opravlja storitve. Delovala naj bi kot neprofitna organizacija v smislu oprostitve iz člena 132(1)(m) te direktive, katere storitve so tesno povezane s športom in so namenjene posameznikom, ki se ukvarjajo s športom.

17.      Po mnenju tega sodišča je spor o glavni stvari nastal samo zaradi pomena, obsega in uporabe člena 133, prvi odstavek, točka (d), in drugi odstavek, navedene direktive. V zvezi s tem predložitveno sodišče pojasnjuje, da za potrošnika ni nobene objektivne razlike med naravo storitev, ki jih opravlja občina Ealing iz širše londonske regije, in naravo storitev, ki jih opravljajo druge neprofitne organizacije.

18.      V teh okoliščinah je First-tier Tribunal (Tax Chamber) (prvostopenjsko sodišče (davčni senat)) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1. Ali sme Združeno kraljestvo na podlagi člena 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 naložiti pogoj iz točke (d) tega člena osebam javnega prava[, prvič,] v okoliščinah, v katerih je Združeno kraljestvo upoštevne transakcije obdavčevalo na dan 1. januarja 1989, medtem ko se je za druge športne storitve na ta dan uporabljala oprostitev, in [drugič,] v okoliščinah, v katerih upoštevne transakcije niso bile oproščene na podlagi nacionalnega prava, preden je Združeno kraljestvo uporabilo pogoj iz člena 133[, prvi odstavek,] točka (d)?

2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali sme Združeno kraljestvo naložiti pogoj iz točke (d) [prvega odstavka] člena 133 Direktive 2006/112 neprofitnim organizacijam, ki so osebe javnega prava, ne da bi ta pogoj uporabilo tudi za neprofitne organizacije, ki niso osebe javnega prava?

3. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je dovoljeno, da Združeno kraljestvo vse javne neprofitne organizacije izključi iz ugodnosti oprostitve iz člena 132(1)(m) [Direktive 2006/112], ne da bi v vsakem posameznem primeru preverilo, ali bi odobritev oprostitve lahko povzročila izkrivljanje konkurence in postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV?“

IV – Postopek pred Sodiščem

19.      Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil pri Sodišču vložen 30. novembra 2015. Pisna stališča so predložili občina Ealing iz širše londonske regije, vlada Združenega kraljestva in Evropska komisija.

20.      Na obravnavi 26. oktobra 2016 so občina Ealing iz širše londonske regije, vlada Združenega kraljestva in Komisija ustno podale stališča.

V –    Analiza

A –    Uvodne ugotovitve

21.      Splošno pravilo na področju DDV, uvedeno s členom 2(1)(a) in (c) Direktive 2006/112, je, da so predmet DDV dobave blaga in storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.

22.      Člen 13 Direktive 2006/112 iz pojma davčnega zavezanca za DDV izključuje osebe javnega prava v zvezi z obdavčljivimi dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi. Nasprotno pa, kadar neprofitna organizacija javnega prava deluje enako kot organizacije, ki niso osebe javnega prava (to je enako kot zasebni gospodarski subjekti), je zavezana za plačilo DDV v zvezi z dejavnostmi in transakcijami, ki so obdavčljive.

23.      Člen 132(1) Direktive 2006/112 državam članicam nalaga številne primere oprostitev za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu, med katerimi so v točki (m) te določbe naštete športne storitve, kadar jih opravljajo neprofitne organizacije. Cilj zakonodajalca Unije je spodbujati šport in telesno vzgojo zaradi ugodnih učinkov, ki jih imata za prebivalstvo pri fizičnem razvoju in zdravju.

24.      Z odstopanjem od pravila, uvedenega s členom 132(1)(m), člen 133, prvi odstavek, te direktive državam članicam daje možnost, da za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam, ki niso osebe javnega prava, predpišejo izpolnjevanje štirih različnih pogojev, med katerimi je v točki (d) te določbe določen pogoj glede konkurence. V skladu s tem pogojem „ni verjetno, da bi oprostitve povzročale izkrivljanja konkurence, na primer, da bi postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV“.

25.      To odstopanje lahko uporabijo vse države članice.

26.      Samo državam članicam, ki so na podlagi Priloge E k Šesti direktivi 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za športne storitve,(2)
pa člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 daje možnost dodatnega odstopanja, v skladu s katerim lahko za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam javnega prava države predpišejo izpolnjevanje le enega pogoja, to je pogoja glede konkurence iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), te direktive. Res je, da so drugi pogoji, našteti v tej določbi, in vsekakor pogoji, našteti v točkah (a) in (b), namenjeni bolj neprofitnim organizacijam zasebnega prava.(3)

27.      Iz navedenega izhaja, da je ugodnejše davčno obravnavanje namenjeno neprofitnim organizacijam javnega prava tako v državah članicah, ki so 1. januarja 1989 na podlagi Priloge E k Šesti direktivi zaračunavale DDV za športne storitve, kot v državah članicah, ki niso uporabile te možnosti.

28.      Skratka, države članice, ki so na podlagi Priloge E k Šesti direktivi 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za športne storitve, lahko za odobritev oprostitve predpišejo izpolnjevanje štirih pogojev iz člena 133, prvi odstavek, če je zadevni izvajalec športnih storitev neprofitna organizacija, ki ni oseba javnega prava, medtem ko lahko za neprofitne organizacije javnega prava predpišejo izpolnjevanje samo pogoja glede konkurence.

29.      Države članice, ki niso uporabile možnosti iz Priloge E k Šesti direktivi, lahko predpišejo izpolnjevanje pogojev le za oprostitev, odobreno neprofitnim organizacijam, ki niso osebe javnega prava, saj so neprofitne organizacije javnega prava dokončno oproščene na podlagi člena 132(1)(m) navedene direktive. Če ni predpisan noben pogoj, so zadevne storitve dokončno oproščene za vse neprofitne organizacije.

30.      Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da je Združeno kraljestvo ena od držav članic, ki so 1. januarja 1989 na podlagi Priloge E k Šesti direktivi zaračunavale DDV za športne storitve.

31.      Videti je, da so v britanski zakonodaji, obravnavani v postopku v glavni stvari, neprofitne organizacije javnega prava (med drugim organi lokalne oblasti, kot je občina Ealing iz širše londonske regije) samodejno izključene iz ugodnosti oprostitve DDV za športne storitve,(4)
in to brez vsakršnega sklicevanja na pogoj glede konkurence, katerega izpolnjevanje lahko Združeno kraljestvo predpiše za odobritev oprostitve v skladu s členom 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112.

32.      Zaradi tega bi Sodišče lahko sklepalo, da so vprašanja za predhodno odločanje povsem hipotetična, ker se z njimi sprašuje, ali je Združenemu kraljestvu dovoljeno, da osebam javnega prava naloži pogoj glede konkurence iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), navedene direktive, in če je odgovor pritrdilen, pod katerimi pogoji lahko to stori, in to čeprav navedeni pogoj ni določen nikjer v britanski zakonodaji ali obvestilih britanske uprave, ki to zakonodajo pojasnjujejo. Torej bi bilo treba ugotoviti, da DDV, obračunan za športne storitve, ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava, ni imel pravne podlage, ker gre za pravilo oprostitve, eventualno pogojene, kar pa ne velja za britansko pravilo, ki te storitve jasno izključuje iz oprostitve, kot je na obravnavi trdila vlada Združenega kraljestva.

33.      Vse stranke, ki so intervenirale na obravnavi, so sicer potrdile, da britanska zakonodaja ne vsebuje izrecnega sklicevanja na pogoj glede konkurence, naveden v členu 133, prvi odstavek, točka (d), navedene direktive.

34.      Ob tem predložitveno sodišče, stranki v postopku v glavni stvari in Komisija izhajajo iz premise, da je izključitev organov lokalne oblasti iz ugodnosti oprostitve DDV za športne storitve rezultat tega, da je Združeno kraljestvo uporabilo možnost, ki jo ima na podlagi drugega odstavka člena 133, in sicer da za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam javnega prava predpiše izpolnjevanje pogoja, v skladu s katerim ta oprostitev ne „povzroča izkrivljanja konkurence, na primer, da bi postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV“(5)
.

35.      Na obravnavi je občina Ealing iz širše londonske regije navedla, da britanski organi trdijo, da se lahko sklicujejo na pogoj glede konkurence, pri čemer je treba ta koncept razumeti kot izraz njihove odločitve, da organe lokalne oblasti izključijo iz oprostitve, ker njihove dejavnosti nujno povzročajo izkrivljanje konkurence.

36.      Zastopnik vlade Združenega kraljestva se je strinjal s tem, kar je glede tega izjavila občina Ealing iz širše londonske regije, ter menil, da je to stališče upravičeno zaradi tveganja, da bi organi lokalne oblasti subvencionirali športne dejavnosti, in da bi bilo izkrivljanje konkurence posledica njihovega „verjetnega ravnanja“.

37.      Komisija je v istem smislu priznala, da pogoj glede konkurence nikakor ni expressis verbis naveden v britanski zakonodaji, vendar da to ni nujno zaradi manevrskega prostora, ki ga državam članicam pušča navedena direktiva.(6)

38.      V primeru, da Sodišče sprejme tezo, da je bil v britanski zakonodaji implicitno predpisan pogoj glede konkurence, bom v nadaljevanju svojih sklepnih predlogov predpostavljal, da bi po mnenju britanskega zakonodajalca in davčne uprave odobritev oprostitve DDV za športne storitve, ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava, „povzročal[a] izkrivljanja konkurence, na primer, da bi postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV“(7)
, v vseh primerih. Britanska zakonodaja sicer implicitno vsebuje ta pogoj, vendar se domneva, da ni nikoli izpolnjen.

B –    Prvo vprašanje za predhodno odločanje

39.      Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 državi članici dovoljuje, da osebam javnega prava naloži pogoj glede konkurence iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), navedene direktive v primerih, v katerih je ta država članica na podlagi Priloge E k Šesti direktivi 1. januarja 1989 obračunavala DDV le za nekatere športne storitve in oproščala tega davka druge.

40.      Strinjam se s stališčem vlade Združenega kraljestva in Komisije, da mora biti odgovor na to vprašanje pritrdilen.

41.      Kot je razvidno iz besedila člena 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112, ta člen ne zahteva, da so bile 1. januarja 1989 vse športne storitve obdavčene z DDV, da bi lahko država članica po izteku prehodnega obdobja neprofitnim organizacijam javnega prava naložila pogoj glede konkurence. Prav nasprotno, na splošno se sklicuje na države članice, „ki so na podlagi Priloge E k [Šesti direktivi] 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za transakcije iz točk[e] (m) […] člena 132(1)“, kar je veljalo za Združeno kraljestvo.

42.      Čeprav bi bilo bolj jasno sklicevati se na države članice, „ki so na podlagi Priloge E k [Šesti direktivi] 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za [nekatere] transakcije iz točk[e] (m) […] člena 132(1)“,(8)
nasprotna razlaga ne bi bila skladna s ciljem Šeste direktive,(9)
ki je bil državam članicam v prehodnem obdobju omogočiti, da podaljšajo uporabo sistema obdavčitve navedenih športnih storitev z DDV. Povedano drugače, države članice so pred tem športne storitve lahko obdavčile z DDV, ne da bi bile k temu zavezane. Iz tega izhaja, da ni nujno, da je 1. januarja 1989 obdavčitev z DDV zadevala vse športne storitve.

43.      Občina Ealing iz širše londonske regije odgovarja, da bi bilo z jezikovno in ozko razlago stavka „ko za omenjeno dobavo blaga ali storitev, ki jih zagotovijo osebe javnega prava, velja oprostitev“ iz člena 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 Združenemu kraljestvu naloženo, da zadevne storitve oprosti davka ob spremembi svoje zakonodaje leta 1994, preden uvede pogoj glede konkurence.

44.      Tega si jaz ne razlagam tako. Tej razlagi namreč nasprotujejo že izrazi, ki jih je uporabil zakonodajalec Unije. Zadevna določba se nanaša na storitve, za katere „velja oprostitev“, in ne za tiste, za katere „je veljala oprostitev“ v tistem obdobju. Odločitve države članice, da hkrati oprosti športne storitve in uporabi pogoj glede konkurence, ni mogoče šteti za nezdružljivo s pravom Unije. Prav nasprotno, ta ukrep je enak tistemu, ki je bil sprejet v členu 1(1) Osemnajste direktive,(10)
s katerim je zakonodajalec Unije državam članicam, „ki so na podlagi Priloge E k [Šesti direktivi] 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za [športne storitve]“, naložil, da jih s 1. januarjem 1990 oprostijo tega davka, hkrati pa jim je dovolil, da za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam javnega prava predpišejo nekatere pogoje.

45.      Dejstvo, da Združeno kraljestvo ni bilo zavezano športne storitve oprostiti DDV, preden je uvedlo pogoj glede konkurence, temelji tudi na zahtevi, da se Direktiva 2006/112 razlaga in uporablja v skladu z Osemnajsto direktivo.

46.      Direktiva 2006/112 je namreč le prenovitev prejšnjih direktiv o DDV, zlasti Šeste direktive in Osemnajste direktive, in ne vsebuje nobene vsebinske spremembe.(11)
S členom 1 Osemnajste direktive je bilo od 1. januarja 1990 odpravljeno prehodno obdobje, v katerem se je za športne storitve, ki so jih opravljale neprofitne organizacije, lahko še naprej obračunaval DDV. Iz tega člena izhaja tudi člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112.

47.      V členu 1 Osemnajste direktive sicer ni uporabljen izraz „ko za [športne storitve], ki jih zagotovijo osebe javnega prava, velja oprostitev“, kar kaže na to, da ni bilo predvideno, da se doda dodaten pogoj, v skladu s katerim bi države članice lahko za storitve, ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava, uporabile pogoj glede konkurence. Ta člen je zahteval le, da so bile zadevne transakcije 1. januarja 1989 obdavčene z DDV, da je lahko zadevna država članica za dejavnosti, ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava, naložila pogoj glede konkurence.

48.      Iz teh razlogov Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje odgovori, da je treba člen 133, prvi odstavek, točka (d), in drugi odstavek, Direktive 2006/112 razlagati tako, da državam članicam omogoča, da neprofitnim organizacijam javnega prava naložijo pogoj glede konkurence, tudi če so bile športne storitve, ki niso storitve, ki so bile 1. januarja 1989 obdavčene z DDV, na isti dan oproščene in tudi če zadevne športne storitve niso bile oproščene na podlagi nacionalnega prava, preden je država članica uvedla pogoj iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), Direktive 2006/112.

C –    Drugo vprašanje za predhodno odločanje

49.      Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 državi članici, ki je na podlagi Šeste direktive 1. januarja 1989 zaračunavala DDV za športne storitve, dovoljuje, da naloži DDV za športne storitve,(12)
ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava,(13)
medtem ko druge neprofitne organizacije oprošča plačila tega davka, ne da bi jim naložila katerega od pogojev iz člena 133, prvi odstavek, te direktive in zlasti pogoj glede konkurence iz točke (d) te določbe.

50.      Predlagam, naj se na to vprašanje odgovori nikalno, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

51.      Kot sem omenil že v točkah 23 in 24 teh sklepnih predlogov, člen 132 Direktive 2006/112 državam članicam nalaga načelo oprostitve športnih storitev, ki jih opravljajo vse neprofitne organizacije ne glede na to, ali so to osebe javnega prava ali ne. Vendar obstajajo izjeme od tega načela, ker člen 133 te direktive določa pogoje, katerih izpolnjevanje lahko države članice predpišejo za odobritev oprostitve.

52.      Vse države članice lahko za oprostitev DDV za športne storitve, ki jih opravljajo neprofitne organizacije, ki niso osebe javnega prava, določijo štiri pogoje, ki so določeni v členu 133, prvi odstavek, točke od (a) do (d).

53.      Le države članice, ki so 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za športne storitve, ki so jih opravljale neprofitne organizacije, ki so ali niso osebe javnega prava, lahko tudi (od 1. januarja 1990) za odobritev oprostitve športnih storitev, ki jih opravijo osebe javnega prava, določijo samo pogoj glede konkurence iz točke (d) te določbe.(14)

54.      Ob tem besedilo člena 133, drugi odstavek, povzroča več težav. Med drugim državam članicam, ki so 1. januarja 1989 na podlagi Priloge E k Šesti direktivi zaračunavale DDV za športne storitve, omogoča, da uporabijo „pogoje iz točke (d) prvega odstavka tega člena“, čeprav gre le za en pogoj. Prav tako ni natančneje določeno, za koga se lahko ti pogoji uporabljajo, tudi če je zadevna oprostitev omenjena le v zvezi z neprofitnimi organizacijami javnega prava.

55.      Dalje, v navedenem členu je uporabljen izraz „ko za omenjeno […] storitev, ki j[o] zagotovijo osebe javnega prava, velja oprostitev“, iz česar je mogoče sklepati, da lahko nekatere države članice ohranijo DDV za športne storitve, ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava, kar bi bilo po mojem mnenju v nasprotju s pravilom oprostitve, ki ga je uvedel zakonodajalec Unije.

56.      Zaradi te nejasnosti besedila člena 133, drugi odstavek, navedene direktive ugotavljam, da je besedilo člena 1(1) Osemnajste direktive, v katero ni bila z Direktivo 2006/112 vnesena niti najmanjša vsebinska sprememba,(15)
bolj jasno.

57.      V skladu s to določbo se „[t]istim državam članicam, ki so 1. januarja 1989 z [DDV] obdavčevale transakcije [športnih storitev], […] dovoli, da uporabljajo [pogoj glede konkurence] tudi za opravljene storitve […] iz člena 13A(1)(m) […], če so take dejavnosti opravile osebe javnega prava“.

58.      To besedilo jasno kaže, prvič, da mora biti oprostitev športnih storitev, ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava, pravilo tudi v državah članicah, ki so kot Združeno kraljestvo 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za te storitve na podlagi Priloge E k Šesti direktivi, in drugič, da se lahko za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam javnega prava predpiše pogoj glede konkurence.

59.      Poleg tega se v skladu s sodno prakso Sodišča pogoji, ki jih države članice lahko predpišejo za odobritev oprostitve, „nikakor ne nanašajo na opredelitev vsebine oprostitev“,(16)
saj države članice „[za odobritev oprostitve] ne more[jo] določiti drugih pogojev, kot so pogoji iz [Direktive]“.(17)

60.      Iz tega izhaja, da čeprav je različno obravnavanje v korist neprofitnih organizacij javnega prava,(18)
kot ugotavlja Komisija, vključeno v Direktivo 2006/112, države članice ne morejo spremeniti niti pomena niti obsega te razlike.

61.      V tej zadevi pa je zadevna britanska zakonodaja obrnila to različno obravnavanje, ker za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam, ki niso osebe javnega prava, ne predpisuje nobenega od pogojev iz člena 133, prvi odstavek, navedene direktive, medtem ko na splošno iz ugodnosti oprostitve izključuje organe lokalne oblasti, ker implicitno predpostavlja, da pogoj glede konkurence, ki jim je naložen, v njihovem primeru ne more biti nikoli izpolnjen.

62.      Ta zakonodaja predpostavlja razlago člena 133 navedene direktive, ki je zelo drugačna od moje in v skladu s katero sta oba odstavka tega člena neodvisna eden od drugega do te mere, da državam članicam, ki so na podlagi Priloge E k Šesti direktivi 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za športne storitve, dajeta popolno diskrecijsko pravico pri odobritvi oprostitve.

63.      Menim, da je ta razlaga v nasprotju tako z besedilom drugega odstavka člena 133 kot z načelom davčne nevtralnosti.

64.      Tako kot člen 1(1) Osemnajste direktive namreč tudi člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 določa, da države članice, ki so na podlagi Priloge E k Šesti direktivi 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za športne storitve, „lahko […] tudi“(19)
za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam javnega prava predpišejo pogoj glede konkurence.

65.      Po mojem mnenju uporaba besede „tudi“ pomeni, da te države članice za odobritev oprostitve neprofitnim organizacijam javnega prava ne morejo predpisati tega pogoja, razen če to storijo že za druge neprofitne organizacije.

66.      Do istega rezultata pridem na podlagi načela davčne nevtralnosti, ki je na področju DDV izraz splošnega načela enakega obravnavanja.

67.      Opozoriti je namreč treba, da načelo davčne nevtralnosti nasprotuje temu, da se podobno blago ali podobne storitve, ki si medsebojno konkurirajo, z vidika DDV obravnavajo različno.(20)

68.      V obravnavani zadevi so športne storitve, ki jih opravlja občina Ealing iz širše londonske regije (in sicer med drugim dostop do telovadnic in bazenov), zagotovo podobne enakim storitvam, ki jih opravljajo organizacije, ki niso osebe javnega prava. Gre za storitve, ki si medsebojno konkurirajo in ki bi morale biti obravnavane enako. Zakaj bi se DDV za dostop do bazena plačeval glede na to, ali ga upravlja neprofitna organizacija javnega prava ali neprofitna organizacija zasebnega prava?

69.      Iz teh razlogov Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje odgovori, da je treba člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 razlagati tako, da lahko država članica, ki je na podlagi Šeste direktive 1. januarja 1989 zaračunavala DDV za športne storitve, za odobritev oprostitve DDV neprofitnim organizacijam javnega prava predpiše pogoj glede konkurence iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), te direktive le, kadar ta pogoj uporablja tudi za storitve, ki jih opravljajo druge neprofitne organizacije.

D –    Tretje vprašanje za predhodno odločanje

70.      Tretje vprašanje bom obravnaval le, če bi Sodišče odločilo, da lahko Združeno kraljestvo za odobritev oprostitve DDV za športne storitve, ki jih opravljajo neprofitne organizacije javnega prava, predpiše pogoj glede konkurence iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), Direktive 2006/112, tudi če tega pogoja ne uporablja za storitve, ki jih opravljajo druge neprofitne organizacije.

71.      Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem Sodišče sprašuje, ali člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 državam članicam, ki so na podlagi Šeste direktive 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za športne storitve, dovoljuje, da vse neprofitne organizacije javnega prava izključi iz ugodnosti oprostitve za te storitve, ne da bi v vsakem posameznem primeru preverile, ali bi odobritev te oprostitve lahko povzročila izkrivljanje konkurence in postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV.

72.      Po mojem mnenju država članica na splošno ne more iz oprostitve izključiti vseh neprofitnih organizacij javnega prava, tudi če je 1. januarja 1989 zaračunavala DDV za športne storitve.

73.      Kot sem navedel v točki 23 teh sklepnih predlogov, pravilo, vzpostavljeno s členom 132(1)(m) Direktive 2006/112, državam članicam nalaga, da plačila DDV oprostijo športne storitve, ki jih opravljajo neprofitne organizacije.

74.      Tudi v obdobju, v katerem je člen 13(A)(1) Šeste direktive določal, da „države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe takšnih oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanja ali zlorab davka, oprostijo [športne storitve]“, je Sodišče odločilo, da se „[t]i pogoji […] nikakor ne nanašajo na opredelitev vsebine oprostitev iz te določbe“.(21)

75.      Sodišče je odločilo tudi, da „iz te določbe ne izhaja, da lahko država članica, ko prizna oprostitev za določeno storitev, tesno povezano s športom ali telesno vzgojo, ki jo opravijo neprofitne organizacije, zanjo določi druge pogoje od tistih iz člena 13(A)(2)“.(22)

76.      Ker z Direktivo 2006/112 pogoji, ki so bili določeni v členu 13(A)(2) Šeste direktive, niso bili spremenjeni, iz te sodne prakse izhaja, da morajo države članice odobriti oprostitev iz člena 132(1)(m) Direktive 2006/112, tako da eventualno predpišejo le pogoje, opredeljene v členih 132 in 133 te direktive, ne da bi dodale druge.

77.      Kar zadeva pogoje za odobritev oprostitve, ki so določeni v členu 133 te direktive, in natančneje pogoj glede konkurence, je Sodišče odločilo, da „ta možnost […] ne omogoča sprejetja splošnih ukrepov […], ki omejujejo področje uporabe teh oprostitev. V skladu s sodno prakso Sodišča, ki se nanaša na ustrezne določbe Šeste direktive, namreč država članica, ki za oprostitev iz člena 132(1)(m) te direktive določi enega ali več pogojev iz njenega člena 133, ne sme spremeniti področja uporabe te oprostitve“.(23)

78.      Na podlagi tega je Sodišče odločilo, da je v nasprotju s členoma 132 in 133 navedene direktive več določb prava držav članic in zlasti določba španskega prava, ki je omejevala področje uporabe oprostitve na zasebne športne organizacije ali ustanove socialne narave, katerih vstopnine ali članarine niso presegale določenega zneska.(24)

79.      V kontekstu te analize je treba obravnavati vprašanje predložitvenega sodišča, ali lahko država članica vse neprofitne organizacije javnega prava, med katerimi so organi lokalne oblasti, izključi iz ugodnosti oprostitve za športne storitve, ne da bi v vsakem posameznem primeru preverila, ali bi odobritev te oprostitve lahko povzročila izkrivljanje konkurence in postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV.

80.      V zvezi s tem imata stranki nasprotni stališči. Na eni strani občina Ealing iz širše londonske regije meni, da je treba tveganje izkrivljanja konkurence tako kot v primeru neprofitnih organizacij, ki niso osebe javnega prava, oceniti „v vsakem posameznem primeru“(25)
ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake športne dejavnosti.

81.      Na drugi strani vlada Združenega kraljestva in Komisija menita, da v skladu s sodbo z dne 16. septembra 2008, Isle of Wight Council in drugi (C-288/07, EU:C:2008:505, točke od 48 do 53), tega tveganja ni mogoče oceniti na lokalni ravni vsake neprofitne organizacije, temveč, nasprotno, na splošno na nacionalni ravni.

82.      Ta sodba se je nanašala na razlago člena 4(5) Šeste direktive (zdaj člen 13 Direktive 2006/112), v skladu s katerim se „osebe javnega prava […] ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami“.

83.      V zvezi s to določbo je Sodišče v točki 53 sodbe z dne 16. septembra 2008, Isle of Wight Council in drugi (C-288/07, EU:C:2008:505), odločilo, da „je treba znatno izkrivljanje konkurence, ki bi ga povzročila obravnava oseb javnega prava, ki delujejo kot organi oblasti, kot da niso davčni zavezanci, presoditi glede na zadevno dejavnost kot tako, ne pa glede na določen lokalni trg“.(26)

84.      Po mnenju občine Ealing iz širše londonske regije je to sodno prakso mogoče le delno(27)
prenesti na obravnavano zadevo, ker člen 13 Direktive 2006/112 zadeva drugačno problematiko, to je ugotavljanje, ali je oseba javnega prava davčni zavezanec ali ne. V obravnavani zadevi pa naj, nasprotno, ne bi šlo za status davčnega zavezanca te stranke, temveč za obstoj izkrivljanja konkurence, če se tej stranki ta oprostitev odobri.

85.      S to tezo se strinjam. Člen 13(1), prvi pododstavek, navedene direktive se nanaša na status davčnega zavezanca, ki ga imajo osebe javnega prava, in določa, da se te „ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi“. Člen 13(2) te direktive vzpostavlja povezavo z oprostitvijo za športne storitve, določeno v členu 132(1)(m) navedene direktive, saj določa, da „[d]ržave članice lahko obravnavajo dejavnosti oseb javnega prava kot dejavnosti, ki jih opravljajo kot državni organi, če so oproščene po člen[u] 132 […]“ navedene direktive.

86.      Po mnenju predložitvenega sodišča občina Ealing iz širše londonske regije pri opravljanju športnih storitev ne trdi, da deluje kot javni organ v smislu člena 13, česar davčna uprava ne izpodbija.

87.      Poleg tega bi bila uporaba načela, določenega v točki 53 sodbe z dne 16. septembra 2008, Isle of Wight Council in drugi (C-288/07, EU:C:2008:505), v nasprotju z besedilom člena 133 Direktive 2006/112, v skladu s katerim je treba povezavo med odobritvijo oprostitve in izpolnjevanjem določenih pogojev, med drugim pogoja glede konkurence, vzpostaviti „v vsakem posameznem primeru“.

88.      Ta opredelitev je sicer res vsebovana le v prvem odstavku tega člena, ki se nanaša na neprofitne organizacije, ki niso osebe javnega prava. Vendar ni nobenega prepričljivega razloga – tudi vlada Združenega kraljestva in Komisija ne navajata nobenega – ki bi upravičeval drugačno uporabo istega pogoja za neprofitne organizacije javnega prava.

89.      Izrazi, uporabljeni v drugih jezikovnih različicah Direktive 2006/112, še jasneje prikazujejo, da mora biti analiza pogojev iz člena 133, prvi odstavek, navedene direktive opravljena za vsako organizacijo posebej. Kot primere navajam angleško („in each individual case“), grško („χωριστά για κάθε περίπτωση“) in nemško različico („im Einzelfall“).

90.      Komisija navaja težave, s katerimi naj bi se glede na točke od 49 do 51 sodbe z dne 16. septembra 2008, Isle of Wight Council in drugi (C-288/07, EU:C:2008:505), spopadali organi lokalne oblasti in zasebni subjekti, če bi morali opravljati oceno „v vsakem posameznem primeru“, in zlasti potrebo po „sistematičn[em] ponovn[em] ovrednotenj[u] – na podlagi ekonomskih analiz, ki so pogosto kompleksne – pogojev konkurence na več lokalnih trgih, katerih opredelitev se lahko izkaže za posebej težko, ker njihova razmejitev ne sovpada nujno s krajevno pristojnostjo lokalnih organov“.(28)

91.      Vendar zakaj ta ocena ne bi bila izvedljiva v primeru neprofitnih organizacij javnega prava, medtem ko bi v primeru drugih organizacij bila?(29)

92.      Iz teh razlogov Sodišču predlagam, naj na tretje vprašanje odgovori, da je treba člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 razlagati tako, da državi članici ne dovoljuje, da na splošno vse neprofitne organizacije javnega prava izključi iz ugodnosti oprostitve za športne storitve, ne da bi v vsakem posameznem primeru preverila, ali bi odobritev te oprostitve lahko povzročila izkrivljanje konkurence in postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV.

VI – Predlog

93.      Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo First-tier Tribunal (Tax Chamber) (prvostopenjsko sodišče (oddelek za davke), Združeno kraljestvo), odgovori:

1.      Člen 133, prvi odstavek, točka (d), in drugi odstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1) je treba razlagati tako, da državam članicam omogoča, da osebam javnega prava naložijo pogoj glede konkurence, tudi če so bile športne storitve, ki niso storitve, ki so bile 1. januarja 1989 obdavčene z DDV, na isti dan oproščene in tudi če zadevne športne storitve niso bile oproščene na podlagi nacionalnega prava, preden je država članica uvedla pogoj iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), Direktive 2006/112.

2.      Člen 133, prvi odstavek, točka (d), in drugi odstavek, Direktive 2006/112 je treba razlagati tako, da lahko država članica, ki je na podlagi Direktive z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) 1. januarja 1989 zaračunavala DDV za športne storitve, za odobritev oprostitve DDV neprofitnim organizacijam javnega prava predpiše pogoj glede konkurence iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), te direktive le, kadar ta pogoj uporablja tudi za storitve, ki jih opravljajo druge neprofitne organizacije.

3.      Člen 133, drugi odstavek, Direktive 2006/112 je treba razlagati tako, da državam članicam, ki so na podlagi Direktive 77/388 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za športne storitve, ne dovoljuje, da na splošno vse neprofitne organizacije javnega prava izključi iz ugodnosti oprostitve za športne storitve, ne da bi v vsakem posameznem primeru preverile, ali bi odobritev te oprostitve lahko povzročila izkrivljanje konkurence in postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV.

1 –      Jezik izvirnika: francoščina.

2 –      Po mnenju Komisije sta državi članici, na kateri se nanaša ta določba, Zvezna republika Nemčija in Združeno kraljestvo.

3 –      V skladu s členom 133, prvi odstavek, točka (a), Direktive 2006/112 „cilj teh oseb ne sme biti sistematično doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, ampak ga morajo nameniti nadaljnjemu opravljanju ali izboljšanju opravljanja storitev“. V točki (b) te določbe je določeno, da morajo „te osebe […] v glavnem prostovoljno upravljati in voditi osebe, ki same ali prek posrednikov nimajo neposrednega ali posrednega interesa pri rezultatih teh dejavnosti“. Člen 133, prvi odstavek, točka (c), navedene direktive določa, da morajo „te osebe […] zaračunavati cene, ki jih odobrijo državni organi ali ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali pri storitvah, pri katerih ni potrebna odobritev, morajo zaračunavati cene, nižje od tistih, ki jih za podobne storitve zaračunavajo komercialna podjetja, zavezanci za DDV“.

4 –      Razen pravice do nastopa na športnem tekmovanju, ki je iz DDV izključena glede vseh neprofitnih organizacij.

5 –      Člen 133, prvi odstavek, točka (d), navedene direktive, na katerega se sklicuje člen 133, drugi odstavek.

6 –      Čeprav je predstavnik Komisije glede manevrskega prostora, prepuščenega državam, navedel rek, ki bi ga bilo mogoče uporabiti v obravnavanem primeru: „Give him an inch, he will take a mile“ (ponudiš prst, vzame pa roko).

7 –      Člen 133, prvi odstavek, točka (d), navedene direktive.

8 –      Moj poudarek.

9 –      Glej člen 28(3)(a) v povezavi s Prilogo E, točka 4, k Šesti direktivi. Prehodnost teh določb, na podlagi katerih je mogoče začasno odstopiti od oprostitve športnih storitev iz člena 13(A)(m) te direktive, pomeni, da ne nasprotujejo delni oprostitvi teh storitev. Glej po analogiji sodbo z dne 29. aprila 1999, Norbury Developments (C-136/97, EU:C:1999:211, točki 19 in 20).

10 –      Glej točko 5 teh sklepnih predlogov.

11 –      Glej uvodni izjavi 1 in 3 te direktive.

12 –      Razen pravice do sodelovanja na športnih tekmovanjih.

13 –      Ob tem, da se jim določi pogoj glede konkurence iz člena 133, prvi odstavek, točka (d), te direktive, in ob upoštevanju, da glede njih ni nikoli izpolnjen.

14 –      Glej člen 133, drugi odstavek, navedene direktive. Zdi se mi, kot sem navedel v točki 26 teh sklepnih predlogov, da so pogoji iz točk od (a) do (c) tega člena ustreznejši za uporabo glede neprofitnih organizacij zasebnega prava kot glede neprofitnih organizacij javnega prava.

15 –      Glej uvodni izjavi 1 in 3 te direktive.

16 –      Sodba z dne 7. maja 1998, Komisija/Španija (C-124/96, EU:C:1998:204, točka 11).

17 –      Sodba z dne 7. maja 1998, Komisija/Španija (C-124/96, EU:C:1998:204, točka 18 in navedena sodna praksa).

18 –      Glej točke od 24 do 27 teh sklepnih predlogov.

19 –      Moj poudarek.

20 –      Glej sodbi z dne 8. maja 2003, Komisija/Francija (C-384/01, EU:C:2003:264, točka 25 in navedena sodna praksa), in z dne 10. novembra 2011, The Rank Group (C-259/10 in C-260/10, EU:C:2011:719, točka 32 in navedena sodna praksa).

21 –      Sodba z dne 7. maja 1998, Komisija/Španija (C-124/96, EU:C:1998:204, točka 11 in navedena sodna praksa).

22 –      Sodba z dne 7. maja 1998, Komisija/Španija (C-124/96, EU:C:1998:204, točka 18). Ti pogoji so dejansko ostali nespremenjeni v členu 132 Direktive 2006/112.

23 –      Sodba z dne 19. decembra 2013, Bridport and West Dorset Golf Club (C-495/12, EU:C:2013:861, točka 35 in navedena sodna praksa). Glej v tem smislu tudi sodbo z dne 25. februarja 2016, Komisija/Nizozemska (C-22/15, EU:C:2016:118, neobjavljena, točka 38).

24 –      Sodba z dne 7. maja 1998, Komisija/Španija (C-124/96, EU:C:1998:204, točka 19).

25 –      Člen 133, prvi odstavek, Direktive 2006/112.

26 –      Moj poudarek.

27 –      Občina Ealing iz širše londonske regije in Komisija se strinjata, da se izkrivljanje konkurence presoja glede na zadevno športno dejavnost.

28 –      Točka 49 te sodbe.

29 –      Čudno je tudi, da zakonodaja Združenega kraljestva določa tako oceno v posameznem primeru glede oprostitve DDV, ki se uporablja za kulturne storitve, kar je obsežno pojasnjeno v točki 3.8 obvestila DDV 701/47 o kulturi (VAT Notice 701/47: culture).