EU tax law WEB Bakati Plus - C-656/19

1.

Z Direktivo 2006/112/ES ( 2 ) je pod nekaterimi pogoji davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) oproščena dobava blaga, ki je odpeljano iz Evropske unije v osebni prtljagi potnikov.

2.

Predložitveno sodišče prosi za razlago Sodišča v zvezi s pojmom „osebna prtljaga potnikov“. Zlasti sprašuje, ali lahko uporabi carinsko zakonodajo, v kateri se uporablja enak ali podoben izraz, ( 3 ) ali mora upoštevati izključno „običajni pomen izrazov“.

3.

Člen 146(1) določa:

„Države članice oprostijo naslednje transakcije:

[…]

[…]“

4.

Člen 147 določa:

„1.   Pri dobavi blaga iz točke (b) člena 146(1), ki se prevaža v osebni prtljagi potnikov, se oprostitev uporablja samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Države članice pa lahko oprostijo dobavo, katere skupna vrednost je nižja od zneska iz točke (c) pododstavka 1.

2.   Za namene odstavka 1 ,potnik, ki nima stalnega prebivališča v Skupnosti‘, pomeni potnika, katerega stalno ali običajno prebivališče ni v Skupnosti. V tem primeru ,stalno ali običajno prebivališče‘ pomeni kraj, ki je kot tak naveden v potnem listu, osebni izkaznici ali v drugem dokumentu, ki ga kot identifikacijski dokument priznava država članica, v kateri je opravljena dobava.

[…]“

5.

Člen 98 določa:

„1.   Davka so oproščene dobave blaga, odposlane po pošti ali odpeljane iz države v državo zunaj Skupnosti, če odpošiljanje ali prevoz:

[…]

[…]

3.   Odstavek 1(b) se lahko z odstopanji iz členov 99 in 100 uporablja, če kupec v tem okviru nima sedeža na Madžarskem oziroma, če sedeža ni, tu nima stalnega ali običajnega prebivališča.

[…]“

6.

Člen 99 določa:

„1.   Če je pridobitelj tuji potnik in je dobavljeno blago […] del njegove osebne ali potovalne prtljage, se oprostitev iz člena členu 98(1) uporablja, če so izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

[…]“

7.

V členu 259(10) je tuji potnik opredeljen kot:

„[…] fizična oseba, ki ni državljan nobene države članice Skupnosti niti nima pravice do prebivanja v državi članici Skupnosti, ali oseba, ki sicer je državljan države članice Skupnosti, vendar prebiva zunaj njenega ozemlja“.

8.

Družba Bakati Plus Kereskedelmi és Szolgáltató Kft (v nadaljevanju: Bakati Plus) je podjetje, ki se ukvarja s trgovino na debelo z okrasnimi rastlinami in trgovino na drobno z drugimi proizvodi, ki se izvaja zunaj prodajaln. Od leta 2015 se je njen letni promet povečal s 50 milijonov na 1 milijardo madžarskih forintov (HUF).

9.

Leta 2016, na katero se nanaša dejansko stanje, je skoraj celotno dejavnost družbe Bakati Plus sestavljala prodaja prehranskih in kozmetičnih izdelkov ter čistil v velikih količinah v Srbijo, pri čemer se je blago dobavljalo dvajsetim posameznikom, članom treh družin.

10.

Pooblaščenec družbe Bakati Plus je izdelke odpeljal iz njenega skladišča v skladišče, ki so ga najeli srbski kupci na Madžarskem, v bližini meje s Srbijo.

11.

Na tem kraju je voznik, ki je opravil prevoz, kupcem proti plačilu v gotovini predal blago, račune, ki jih je izdal zastopnik družbe Bakati Plus, in obrazce za zahtevek za vračilo DDV. Blago je bilo nato kot prtljaga turističnih potnikov prepeljano v Srbijo.

12.

Mehanizem za uveljavljanje oprostitve DDV je bil tak: (a) družba Bakati Plus je izpolnila obrazec za zahtevek za vračilo DDV, ki ga je nato potrdil in ožigosal carinski urad izstopa blaga; (b) drugi izvod obrazca je bil vrnjen družbi Bakati Plus; (c) družba Bakati Plus je davek vrnila kupcem v skladu z zakonom o DDV in (d) družba Bakati Plus je v svojem obračunu DDV zaprosila za odbitek vrnjenega zneska.

13.

Družba Bakati Plus je vedela, da so njene stranke blago kupovale, da bi ga preprodajale na srbskem trgu. Zavedala se je tudi, da je bil namen sodelovanja več članov iste družine v tej transakciji, da vrednost posamezne dobave ne bi presegla 1 milijona HUF. Na ta način je v skladu z madžarsko zakonodajo o carinskem postopku prevoz blaga čez mejo med Madžarsko in Srbijo potekal brez težav.

14.

Med davčnim inšpekcijskim nadzorom je Nemzeti Adó- és Vámhivatal Csongrád Megyei Adó- és Vámigazgatósága (nacionalni davčni in carinski urad, davčni in carinski direktorat za županijo Csongrád, Madžarska; v nadaljevanju: prvostopenjski davčni organ) ugotovil, da so nakupi treh srbskih družin pri družbi Bakati Plus presegali okvir osebnih in družinskih potreb in so bili opravljeni z namenom preprodaje, zato je izključil njihovo opredelitev kot „prtljaga potnikov“. Ugotovil je tudi, da to podjetje nima pravice do oprostitve iz drugega naslova.

15.

Na podlagi tega inšpekcijskega nadzora je prvostopenjski davčni organ z odločbo z dne 27. junija 2018 zahteval, naj družba Bakati Plus plača razliko v DDV skupaj z zamudnimi obrestmi, in ji naložil denarno kazen.

16.

Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (nacionalna davčna in carinska uprava, direktorat za pritožbe, Madžarska) je 31. oktobra 2018 potrdil prvostopenjsko odločbo, ki jo je družba Bakati Plus izpodbijala pri njem. Izpodbijanje je zavrnila s sklicevanjem na sodbo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska), v skladu s katero:

17.

Družba Bakati Plus je izpodbijala drugostopenjsko upravno odločbo pri Szegedi Törvényszék (županijsko sodišče v Szegedu, prej Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság ( 6 ), Madžarska), ki je Sodišču predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:

„1. Ali je s členom 147 Direktive Sveta 2006/112/ES […] združljiva praksa države članice, v skladu s katero se pojem ,osebna prtljaga‘, določen kot pojmovni element dobav blaga v korist tujih potnikov, oproščenih davka na dodatno vrednost, izenačuje s pojmom osebnih predmetov, ki je uporabljen v Konvenciji o carinskih olajšavah za potovanja, podpisani 4. junija 1954 v New Yorku, in njenem Dodatnem protokolu, in pojmom ,prtljage‘, opredeljenim v členu 1, točka 5, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije?[ ( 7 )]

2. Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen: kako je treba opredeliti pojem ,osebna prtljaga‘ iz člena 147 Direktive o DDV glede na to, da z navedeno direktivo ni opredeljen? Ali je nacionalna praksa, v skladu s katero davčni organi države članice upoštevajo izključno ,običajni pomen izrazov‘, v skladu z določbami prava Unije?

3. Ali je treba člena 146 in 147 Direktive o DDV razlagati tako, da je treba, če davčni zavezanec nima pravice do oprostitve dobav blaga v korist tujih potnikov v skladu s členom 147 navedene direktive, preučiti, ali je mogoče uporabiti oprostitev dobav blaga za izvoz v skladu s členom 146 iste direktive, čeprav se niso izvedle carinske formalnosti, določene v Carinskem zakoniku Unije in v delegirani zakonodaji?

4. Če se na prejšnje vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da se, če ni mogoče uporabiti oprostitve v korist tujih potnikov, transakcija lahko oprosti DDV iz naslova izvoza, ali se pravna transakcija lahko v nasprotju z namenom, ki ga je izrazila stranka ob oddaji naročila, opredeli kot dobava blaga za izvoz, ki je oproščena DDV?

5. Če je odgovor na tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali je v primeru, kakršen je obravnavani v tej zadevi, v katerem je izdajatelj računa ob dobavi blaga vedel, da je bilo blago kupljeno z namenom preprodaje in da ga je tuji kupec kljub temu želel odnesti z ozemlja pod režimom tujih potnikov, zaradi česar je izdajatelj računa ravnal slaboverno, ko je izdal obrazec za zahtevek za vračilo davka, ki je za to predviden v navedenem režimu, in ko je iz naslova oprostitve v korist tujih potnikov vrnil zaračunani davek na dodano vrednost, praksa države članice, v skladu s katero davčni organ zavrne vračilo davka, ki je bil nepravilno obračunan in plačan iz naslova dobav blaga v korist tujih potnikov, ne da bi take transakcije opredelil kot dobave blaga za izvoz in ne da bi izvedel ustrezni popravek, kljub temu da je nesporno, da je bilo blago odpeljano z Madžarske kot prtljaga potnikov, združljiva s členoma 146 in 147 Direktive o DDV ter načeloma davčne nevtralnosti in sorazmernosti, ki veljata v pravu Unije?“

18.

Sodno tajništvo Sodišča je predložitveno odločbo prejelo 4. septembra 2019.

19.

Pisna stališča so predložile družba Bakati Plus, madžarska vlada in Evropska komisija.

20.

V skladu z zahtevo Sodišča bosta v teh sklepnih predlogih obravnavani samo prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanašata na pojem „osebna prtljaga potnika“ iz člena 147 Direktive 2006/112.

21.

Vendar se mi zdi primerno pojasniti, da je lahko rešitev spora ne glede na razlago tega pojma v smislu člena 147 Direktive 2006/112 odvisna od drugih elementov presoje, če bi se štelo, da je bilo dejansko stanje umetno vzpostavljeno z dogovorom med prodajalcem blaga in njegovimi srbskimi kupci z namenom zaobiti madžarsko davčno zakonodajo, kot očitno namiguje predložitveno sodišče. ( 8 )

22.

Najprej bom obravnaval drugi del drugega vprašanja za predhodno odločanje, odgovor na katerega je po mojem mnenju mogoče izpeljati iz sodne prakse Sodišča. Nato bom pojasnil, kako je treba po mojem mnenju razlagati izraz „osebna prtljaga potnikov“ iz člena 147 Direktive 2006/112.

23.

V sodni praksi Sodišča v zvezi z oprostitvami DDV je poudarjeno, da gre za avtonomne pojme prava Unije, ( 9 ) katerih razlaga (ki mora biti ozka) ( 10 ) izhaja iz besedila, konteksta in cilja, ki mu sledi ureditev, katere del so. ( 11 )

24.

V zvezi z dobesedno razlago pojmov iz določb o oprostitvah DDV Sodišče ugotavlja, da je v primeru neobstoja opredelitve v pravu Unije običajni pomen izrazov v vsakdanjem jeziku referenca za določitev njihovega pomena in področja uporabe. Vendar takoj pojasni, da je treba upoštevati „kontekst, v katerem se [izrazi] uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so“ ( 12 ).

25.

Predložitvenemu sodišču je zato treba odgovoriti, da nacionalna praksa, ki izraz „osebna prtljaga“ iz člena 147 Direktive 2006/112 razlaga izključno na podlagi „običajnega pomena izrazov“, ni v skladu z navedeno sodno prakso. Pri tem „običajnem pomenu“ se ne smeta spregledati konkreten kontekst zakonodaje in njen cilj.

26.

Kadar ni enega samega „običajnega pomena“ izrazov iz zakonodaje, je treba zakonodajo nujno razlagati v skladu z njenim kontekstom in ciljem. Tako je tudi s pojmom, ki je predmet spora v tej zadevi.

27.

Na prvi pogled (in intuitivno) „osebna prtljaga“ potnika zajema predmete, ki jih ima ta na splošno s seboj za lastno uporabo, ter druge majhne predmete, namenjene za darila ali spominke.

28.

S to razlago bi bilo iz člena 147 Direktive 2006/112 izključeno blago za komercialne namene, ki ga potnik odnese s seboj, ko zapušča ozemlje Evropske unije. Vendar to ni edina možna razlaga.

29.

Lahko bi trdili, da se izraz „osebna prtljaga“ pravzaprav nanaša na način prenosa potnikovega blaga. S tega vidika je „osebna prtljaga potnika“ prtljaga, ki se prevaža iz enega kraja v drugega skupaj z osebo, ki potuje, ne glede na njeno vsebino. ( 13 ) Obsegala naj bi tako „ročno prtljago“ kot „spremljajočo prtljago“ ( 14 ), to je preostale kose prtljage, ki potujejo z istim prevoznim sredstvom kot njihov imetnik v temu namenjenem prostoru (prtljažni prostor letala, prtljažnik avtomobila). S tega vidika komercialna ali nekomercialna narava izvoza ne bi bila upoštevna.

30.

Merilo dobesedne razlage torej ne daje enoznačnega odgovora. Kot sem že navedel, je treba upoštevati merila sistematične in teleološke razlage.

31.

Člen 147 Direktive 2006/112 je drugi od dveh členov v poglavju 6 (naslovljenem „Oprostitve pri izvozu“) naslova IX („Oprostitve“). Člen 147 je pravzaprav zgolj določba za izvajanje zlasti člena 146(1)(b).

32.

Direktiva 2006/112, zlasti naslov IX, njegovo poglavje 6 in predvsem člena 146 in 147 po mojem mnenju sestavljajo razlagalni krog izraza „osebna prtljaga“ potnika, ki se uporablja v zadnjenavedenem členu. Ta krog lahko poleg tega zajema še drugo zakonodajo v zvezi s sistemom DDV.

33.

Predložitveno sodišče in deloma Komisija ( 15 ) pa v ospredje postavljata pravila s carinskega področja. Začel bom s sklicevanjem nanje in na njihovo vlogo „konteksta“.

34.

Nacionalna praksa, katere združljivost z Direktivo 2006/112 se izpodbija v sporu, se sklicuje na dva pojma, značilna za področje carine:

35.

Naj takoj pojasnim, da Evropska unija ni pogodbenica Newyorške konvencije iz leta 1954, ki v tej fazi prav tako ne zavezuje vseh držav članic.

36.

Vendar je bila s Sklepom Sveta z dne 15. marca 1993 v imenu (tedanje) Skupnosti potrjena Konvencija o začasnem uvozu, podpisana 26. julija 1990 v Istanbulu, in z nekaterimi pridržki sprejete njene priloge. ( 18 ) V zadnjenavedeni konvenciji je povzeta Newyorška konvencija, vendar ne v celoti.

37.

Vendar mi ni treba obravnavati, kateri vidiki te konvencije in Delegirane uredbe bi bili lahko upoštevni v tej zadevi.

38.

Seveda obstaja tesna povezava med carinskimi predpisi in predpisi o DDV, kar poleg drugih ciljev olajša usklajeno upravljanje davkov. Vendar ta povezanost vseeno ne omogoča, da bi brez nadaljnjega sprejeli premiso predložitvenega sodišča, ki jo je Sodišče v drugih sodbah zavrnilo „zaradi razlik v strukturi, predmetu in namenu med tem sistemom [DDV] in ureditvijo Skupnosti v zvezi s pobiranjem carin“. ( 19 )

39.

Obravnavanje osebne prtljage potnika na enem in drugem področju ponazarja te razlike.

40.

Zdaj je treba obravnavati ravno to, ali zahteva iz prejšnjega odstavka (nekomercialna narava) velja ne le, ko gre za oprostitev DDV pri uvozu, temveč tudi pri dobavi blaga, ki se izvozi iz Evropske unije v osebni prtljagi potnikov.

41.

Na podlagi analize izvora in razvoja pravil Unije o DDV (ki je privedel do člena 147 Direktive 2006/112) ter njihove povezave s predhodnicami Direktive 2007/74 bom zagovarjal stališče, da sistem DDV, in ne carinski postopek, zagotavlja ustrezen okvir za rešitev težav pri razlagi. ( 23 )

42.

To je tudi merilo, ki ga narekuje sodna praksa Sodišča na tem področju: oprostitve tega davka je treba razlagati glede na „splošni kontekst skupnega sistema DDV“. ( 24 )

43.

Za določitev področja uporabe člena 147 Direktive 2006/112 se je treba vrniti na začetek harmonizacije prometnih davkov na uvoz pri mednarodnih potovanjih (Direktiva 69/169).

44.

Direktiva 69/169 je izhajala iz stanja harmonizacije posrednih davkov v tistem obdobju, pri čemer je bilo opozorjeno, da bodo do takrat, ko bo usklajevanje posrednih davkov doseglo visoko stopnjo, ohranjeni davki na uvoz in odpust davka na izvoz pri trgovini med državami članicami. ( 26 )

45.

Da bi se spodbudilo „zaveda[nje] realnosti skupnega trga“ ( 27 ), so bile z Direktivo 69/169 harmonizirane določbe o oprostitvi prometnega davka pri nekaterih vrstah uvoza, ki ga opravijo potniki. Blago, kupljeno v državah izstopa, je bilo obdavčeno; s tem, da se je država vstopa odpovedala zaračunavanju prometnega davka, je bilo preprečeno dvojno obdavčevanje. Vendar namen ni bil popolna neobdavčitev. ( 28 )

46.

Da bi bil uvoz upravičen do oprostitve, je moralo biti blago v osebni prtljagi potnikov, ni smelo biti komercialne narave in njegova skupna vrednost ni smela presegati določenega zneska. ( 29 )

47.

V členu 3 Direktive 69/169 je bil nekomercialni uvoz opredeljen kot uvoz, ki je priložnosten in sestavljen izključno iz blaga za osebno ali družinsko rabo potnikov ali blaga, namenjenega za darila, pri čemer narava in količina takega blaga ni smela biti taka, da bi vzbujala dvom o nekomercialni naravi uvoza.

48.

Oprostitev davka na uvoz pri čezmejni menjavi ni smela povzročiti popolne neobdavčitve. Zato je člen 6 Direktive 69/169 v svoji prvotni različici državam članicam nalagal obveznost sprejetja ukrepov, s katerimi je bil preprečen odpust davka za dobave blaga potnikom, katerih stalno prebivališče, običajno prebivališče ali kraj dela je bil v državi članici, saj so že koristili sistem oprostitev pri uvozu.

49.

Prepoved odpusta davka na izvoz je bila postopoma liberalizirana zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročala, in zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja. ( 30 ) Za obravnavano zadevo je pomembno, da je bil člen 6 Direktive 69/169 z Direktivo 72/230/EGS ( 31 ) spremenjen tako, da so lahko države članice glede prodaje v trgovini na drobno pod določenimi pogoji dovolile odpust prometnega davka na blago, ki ga v osebni prtljagi prenašajo potniki, ki zapuščajo državo članico.

50.

Za potnike s prebivališčem v drugi državi članici je bil odpust mogoč od določene vrednosti naprej, ki je morala biti vsekakor višja od zneska oprostitve pri uvozu na področju prometa potnikov znotraj Skupnosti v skladu s to direktivo. Za potnike s prebivališčem zunaj Skupnosti so bile za določitev te spodnje meje pristojne države članice.

51.

Čeprav nekomercialna narava izvoza ni izrecno navedena, je treba glede na kontekst člena 6 Direktive 69/169 šteti, da se nanaša izključno na nekomercialno blago, kot je bilo opredeljeno v členu 3 te direktive.

52.

Leta 1977 je bila sprejeta Šesta direktiva, katere naslov X je urejal oprostitve davka. V njem je člen 15(2) določal oprostitve pri izvozu in podobnih transakcijah. Ta člen ni vseboval nobenega posebnega sklicevanja na prenašanje v osebni prtljagi potnikov.

53.

Oprostitev DDV pri uvozu je v skladu s členom 14(1)(d) Šeste direktive še vedno urejala Direktiva 69/169.

54.

Člen 6 Direktive 69/169 je bil v skladu s členom 1(25) Direktive 92/111/EGS s 1. januarjem 1993 črtan. ( 32 )

55.

Z Direktivo 92/111 je bil v člen 15 Šeste direktive vstavljen dodaten odstavek o ureditvi za potnike, s katerim je bila Komisija pozvana, naj Svetu predloži predloge za določitev izvajanja oprostitve pri dobavah blaga v trgovini na drobno za blago, ki se prenaša v osebni prtljagi potnikov.

56.

V besedilu člena 15, ki je bilo sprejeto pozneje (z Direktivo 95/7/ES ( 33 )), je besedilo odstavka 2 postalo praktično tako, kot je zapisano v členu 147 veljavne Direktive 2006/112. Ne vsebuje torej navedbe „nekomercialne narave“, kot je bila v Direktivi 69/169 in je danes ohranjena v Direktivi 2007/74 (ki je nadomestila Direktivo 69/169 na področju oprostitev pri uvozu iz tretjih držav).

57.

Kljub temu molku nič v zakonodajnem postopku, ki je privedel do člena 15(2) Šeste direktive, v skladu z besedilom iz leta 1995 ne kaže, da bi bil namen oprostitev razširiti na dobave blaga (predvidenega za prevoz v osebni prtljagi potnika), namenjenega za prodajo. Menim, da bi morala biti tako velika sprememba kje zabeležena; nanjo ni mogoče sklepati zgolj na podlagi opustitve.

58.

Poleg tega je bila ohranjena povezava te določbe z Direktivo 69/169:

59.

Skratka, člen 15(2) Šeste direktive je bilo treba razlagati tako, da se je uporabljal samo za dobavo blaga, ki se prenaša v osebni prtljagi potnika brez komercialnih namenov. Tako je bila ohranjena vzporednost s pogoji uveljavljanja oprostitve pri uvozu blaga v osebni prtljagi potnikov iz tretjih držav.

60.

Z besedilom člena 146(1)(b) in člena 147 Direktive 2006/112 je povzeto besedilo člena 15(2) Šeste direktive. ( 35 ) Predhodna zakonodaja, ki sem jo predstavil, potrjuje, da je ustrezni kontekst za določitev področja uporabe oprostitve pri dobavi blaga, ki se prevaža v osebni prtljagi potnika, veljavna direktiva, in ne carinski predpisi.

61.

Člen 147 Direktive 2006/112 ni ločena določba, temveč, kot sem že povedal, poseben primer oprostitve pri „posrednem izvozu“ ( 36 ), ki je določena v členu 146(1)(b).

62.

Čeprav bi zato lahko na prvi pogled sklepali, da oba člena urejata dobavo za izvoz, ne glede na njegovo (komercialno ali nekomercialno) naravo, menim, da ni tako.

63.

Prvič, pripravljalno gradivo za Direktivo 2006/112 ne napotuje na namen izvoza blaga, ki se prevaža v prtljagi potnika. Zato in ker le povzema prejšnjo zakonodajo, sklepam, da so ohranjene tudi njene predpostavke. ( 37 )

64.

Drugič, člen 147 Direktive 2006/112 z naštetimi pogoji opiše položaj, ki ga določajo osebni (v zvezi s potnikom) in objektivni elementi (v zvezi s potovanjem in blagom), ki niso združljivi z idejo komercialnega izvoza.

65.

Tudi s časom in načinom uveljavljanja oprostitve se potrjuje ta ideja. Prav zato, ker je značilna predpostavka člena 147, da gre za blago za lastno, nekomercialno uporabo potnika, ni mogoče izključiti, da ga bo ta porabil, dokler je v Uniji, kar pomeni, da mora v tem primeru plačati DDV. Zato se oprostitev ne uporablja, ko je predmet pridobljen, temveč pozneje, v obliki vračila DDV, pod pogojem, da je blago dokazano zapustilo ozemlje Unije.

66.

Člen 147 se ujema s teoretično podlago, ki je skupna oprostitvam pri izvozu: ker je DDV davek na potrošnjo v davčni jurisdikciji, izvoženo blago pa bo potrošeno zunaj nje, se za dobavo tega blaga ne sme uporabljati. ( 42 ) S tem se prepreči dvojno obdavčevanje.

67.

Dodati bi bilo mogoče, da ima člen 147 Direktive 2006/112 poleg tega še drug poseben namen, povezan z možnostjo, ki se priznava državam članicam, da oprostijo davka dobave blaga, katerih skupna vrednost je nižja od določene v tem členu.

68.

Na podlagi te možnosti se lahko države članice, ki to želijo, odrečejo pobiranju davka pri nakupih z nizkim zneskom, s čimer spodbujajo nakupovanje izdelkov tako, da razširijo nabor tistih, za katere se uporablja vračilo DDV.

69.

Ker je ta namen običajno združen s promocijo turizma, gre v prid trditvi, da „osebna prtljaga potnika“ v smislu iz člena 147 Direktive 2006/112 ne obsega izvoza, namenjenega trgovanju.

70.

Z drugačno razlago, ki bi v okvir pravila o oprostitvi za dobave blaga, ki se prevaža v osebni prtljagi potnikov, vključila tudi izvoz tega blaga za nadaljnjo preprodajo, bi se povzročil dvom o samem razlogu za posebno ureditev iz člena 147 Direktive 2006/112.

71.

Ločena ureditev oprostitve za dobave blaga, ki se prevaža v osebni prtljagi potnika, je posledica zavestne odločitve zakonodajalca Unije, ki njenih normativnih elementov ni želel izenačiti z elementi, ki veljajo za običajni izvoz za komercialne namene, temveč jih je želel razlikovati od njih. Ureditvi imata različna cilja.

72.

Nasprotna razlaga bi poleg tega pomenila, da sta člen 146(1)(b) in člen 147 Direktive 2006/112 alternativna, kar bi imelo temu primerne posledice za potrjevanje izstopa blaga z ozemlja Unije in nadzor nad izvozom.

73.

Za določitev komercialne narave za namene oprostitve skratka predlagam, da se (smiselno) upošteva merilo iz člena 6 Direktive 2007/74 v zvezi z oprostitvijo pri uvozu za potnike iz tretjih držav. V skladu s to določbo bi bil nekomercialni izvoz priložnosten izvoz blaga za osebno ali družinsko rabo ali blaga, namenjenega za darila. Narava in količina blaga morata biti takšni, da ne vzbujata dvomov glede tega, da se blago izvaža v nekomercialne namene.

74.

Glede na navedeno predlagam, naj se na prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Szegedi Törvényszék (županijsko sodišče v Szegedu, Madžarska), odgovori: