9.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 37/17 |
Tožba, vložena 30. novembra 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki
(Zadeva C-540/07)
(2008/C 37/24)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in A. Aresu, zastopnika)
Tožena stranka: Italijanska republika
Predlogi tožeče stranke:
— |
ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da je ohranila v veljavi davčno ureditev, ki je bolj obremenjujoča za dividende izplačane družbam s sedežem v drugih državah članicah in v državah podpisnicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru od ureditve, ki velja za domače dividende, ni izpolnila obveznosti, naloženih s členoma 56 ES in 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru glede prostega pretoka kapitala med državami članicami in med državami podpisnicami zadevnega sporazuma, in obveznosti iz člena 31 tega sporazuma v zvezi s svobodo ustanavljanja v državah podpisnicah tega sporazuma; |
— |
Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov postopka. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Evropska komisija se sklicuje na veljavno italijansko zakonodajo na tem področju, tudi tisto, ki izhaja iz konvencij, ki za izplačilo dividend ne-italijanskim družbam (t.i. dividende v tujino) določa bistveno manj ugodno davčno obravnavanje od tistega, ki se uporablja za izplačilo dividend italijanskim družbam (t.i. domače dividende).
Po mnenju Evropske komisije je ta ureditev – ki jo ima sicer italijanska vlada namen spremeniti – v nasprotju z načelom prostega pretoka kapitala, saj ima negativen učinek na donose in na odločitve o vlaganju družbenikov italijanskih družb, ki niso rezidenti, kar bi istočasno tem italijanskim družbam oteževalo zbiranje sredstev v tujini. Zato je treba ugotoviti očitno kršitev člena 56 ES, ki prepoveduje vsako omejitev prostega pretoka kapitala med državami članicami, in člena 50 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki na enak način ureja isto svoboščino med državami podpisnicami Sporazuma.
Poleg tega, prav tako po mnenju Evropske komisije, bi ta ureditev lahko bila v nasprotju tudi s svobodo ustanavljanja, urejeno s členom 31 Sporazuma EGS, ker se lahko uporablja tudi za nadzorne deleže nad italijanskimi družbami s strani družb s sedežem v državah podpisnicah tega sporazuma, deleže za katere se usklajena davčna ureditev iz Direktive Skupnosti 90/435/EGS (1) ne uporablja.
Med postopkom za ugotavljanje kršitev je Komisija preučila obrambne trditve, ki jih je v utemeljitev navedene ureditve navedla Italijanska republika, in ocenila, da niso primerni za dosego cilja. Vendar pa je pred kratkim italijanska vlada izrazila voljo, da spremeni navedeno ureditev za njeno uskladitev s pravom Skupnosti: vložena tožba bi lahko pospešila tak reformni postopek.
(1) UL L 225, str. 6.