Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

30.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/32

Tožba, vložena 19. novembra 2009 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-453/09)

2010/C 24/59

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Triantafyllou, in B.-R. Killmann, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da je Zvezna republika Nemčija kršila svoje obveznosti iz členov 96 in 98 v povezavi s Prilogo III k Direktivi o skupnem sistemu davka na dodano vrednost s tem, da za dobavo, uvoz in nakup znotraj Skupnosti nekaterih živih živali, zlasti konjev, ki niso namenjene pripravi živil ali krme, uporablja nižjo stopnjo davka na dodano vrednost;

—

Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba se nanaša na nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki jo je Zvezna republika Nemčija določila za dobavo, uvoz in nakup znotraj Skupnosti živih živali, zlasti konjev, tudi če te živali običajno niso namenjene pripravi živil ali krme. Po mnenju Komisije to ni združljivo z določbami Direktive 2006/112/ES (v nadaljevanju: Direktiva o skupnem sistemu davka na dodano vrednost), zlasti pri rasah konj, ki se jih običajno uporablja kot dresurne, jahalne, cirkuške ali dirkalne konje.

Direktiva o skupnem sistemu davka na dodano vrednost naj bi državam članicam dopuščala, da poleg splošne stopnje davka na dodano vrednost pod določenimi pogoji uporabljajo nižje stopnje. Tako lahko država članica na primer na podlagi člena 98(2) Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost uporabi nižjo stopnjo „za dobave blaga […] iz kategorij, določenih v Prilogi III“. Ker naj bi se nižja stopnja štela za izjemo od splošne stopnje, naj bi se ta določba pri uporabi razlagala ozko.

Komisija meni, da žive živali – zlasti konji – ki se običajno ne uporabljajo kot živilo, ne spadajo pod točko 1 Priloge III. Zato naj se nižje stopnje v skladu s členom 98(2) Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost za te živali ne bi moglo uporabljati. To je razvidno tako iz sistematike kot iz različnih jezikovnih različic točke 1 Priloge III k Direktivi. Tudi teleološka razlaga Direktive naj ne bi vodila do drugačnega rezultata: ta točka naj bi bila namenjena prednostni obravnavi vseh proizvodov, ki so namenjeni proizvodnji živil in krme.

Nerazlikovanje med rasami konj v kombinirani nomenklaturi naj v tem primeru ne bi bilo upoštevno, saj so za carinskopravno uvrstitev pomembni drugi vidiki kot v pravu o davku na dodano vrednost. Dejstvo, da naj bi člen 98(3) Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost državam članicam dovoljeval, da se sklicujejo na kombinirano nomenklaturo, naj ne bi pomenilo, da se lahko država članica sklicuje na nenatančnost v kombinirani nomenklaturi, da bi upravičila nepravilen prenos prava Skupnosti o davku na dodano vrednost.

Promet, ustvarjen z rasami konj, ki se jih običajno uporablja kot dresurne, jahalne, cirkuške ali dirkalne konje, naj tudi ne bi spadal pod nižjo stopnjo na podlagi točke 11 Priloge III Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost kot dobava blaga, ki je običajno namenjeno za uporabo v kmetijski proizvodnji. Da gre pri konjih za kmetijske živali, naj ne bi pomenilo, da te rase konj praviloma služijo za uporabo v kmetijski proizvodnji. Dejansko naj bi se te rase praviloma uporabljalo v športne in izobraževalne namene, za prosti čas in sprostitev, torej ravno v kmetijski proizvodnji ne.