Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

13.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 63/42

Tožba, vložena 22. januarja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Estoniji

(Zadeva C-39/10)

2010/C 63/66

Jezik postopka: estonščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in K. Saaremäel-Stoilov, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Estonija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj

—

ugotovi, da Republika Estonija s tem, da v svoji zakonodaji ni določila, da se oprosti davka na dohodek nerezidente, katerih skupni dohodek je tako nizek, da bi bili upravičeni do oprostitve davka na dohodek, če bi bili davčni zavezanci rezidenti, ni izpolnila svojih obveznosti v skladu s členom 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 28 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

—

naloži stroške Republiki Estoniji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je prejela pritožbo estonskega državljana s stalnim prebivališčem v Republiki Finski glede davka na dohodek iz naslova njegove pokojnine, ki izvira iz Estonije. Ta državljan se je pritožil, da Republika Estonijo pri njegovi pokojnini ni uporabila oprostitve davka na dohodek, ki velja za rezidente, niti razširjene oprostitve davka na dohodek, ki velja za upokojene rezidente.

Pritožnik prejema polovico svojih dohodkov v obliki pokojnine iz Republike Estonije in drugo polovico kot pokojnino iz Republike Finske. Njegovi prihodki so zelo nizki, in če bi prejemal vse svoje prihodke iz ene države članice, bi bili nizko obdavčeni ali sploh ne.

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča je razvidno, da je neposredno obdavčenje resda v pristojnosti držav članic, vendar morajo države članice to pristojnost izvajati v skladu s pravom Evropski unije in preprečiti diskriminacijo na podlagi državljanstva.

Če davčni zavezanec nerezident, ki je izkoristil svobodo gibanje delavcev, ni oproščen plačila davka, ki so ga oproščeni davčni zavezanci rezidenti, v mestih, gre za neenako obravnavanje nerezidentov in rezidentov in obenem za omejitev svobode čezmejnega gibanja.

Bi lahko – in če, v kolikšni meri – obravnavali to različno obravnavanje zaradi različnih stalnega prebivališča, kot primerno in utemeljeno?

V položaju, v katerem je celotni svetovni dohodek davčnega zavezanca tako nizek, da država, iz katere izvira dohodek, tega ne obdavči ali ga obdavči po nižji stopnji, če gre za rezidenta, bi morale države članice po mnenju Komisije pri obdavčitvi dohodkov nerezidentov upoštevati osebne in družinske okoliščine, tako da bi bilo zagotovljeno njihovo enako obravnavanje z davčnimi zavezanci rezidenti.

Če je v zakonodaji države članice predvidena meja, pod katero se je domnevalo, da davkoplačevalec nima sredstev za plačevanje stroškov javne porabe, potem ni nobenega razloga, da se razlikuje davkoplačevalce, katerih dohodek pade pod mejo, glede na kraj stalnega prebivališča.

Komisija meni, da so določbe zakona o davku na dohodek Republike Estonije, ki izključujejo oprostitev davka na dohodek za takšne nerezidente, ki prejemajo polovico svojih prihodkov iz Estonije, drugo polovico pa iz drugih držav članic, in katerih skupni dohodki so tako nizki, da bi izjema zanje veljala, če bi bili davkoplačevalci rezidenti, v nasprotju s členom 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 28 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.