EU tax law WEB Metropol Spielstätten - C-440/12

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 389/4

1.

Ali je treba člen 401 (v povezavi s členom 135(1)(i)) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) razlagati tako, da se davek na dodano vrednost in nacionalne posebne dajatve od iger na srečo smejo pobrati le alternativno, ne kumulativno?

2.

Le če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Če se v skladu z nacionalnimi predpisi pri igrah na srečo pobirata davek na dodano vrednost in posebna dajatev, ali to povzroči, da se ne pobere bodisi davek na dodano vrednost bodisi posebna dajatev, ali pa je odločitev, katera od teh dajatev se sme pobrati, odvisna od nacionalnega prava?

3.

Ali je treba člena 1(2), prvi stavek, in 73 Direktive 2006/112 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalnemu predpisu ali praksi, v skladu s katero je pri obratovanju igralnih avtomatov z možnostjo dobitka vsebina zbiralnika denarja („zbiralnik denarja z elektronskim števcem“) avtomata po izteku določenega obdobja osnova za odmero?

4.

Le če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen:

Kako se namesto tega določi osnova za odmero?

5.

Ali je treba člena 1(2), prvi stavek, in 73 Direktive 2006/112 razlagati tako, da je predpostavka za pobiranje davka na dodano vrednost to, da podjetnik lahko prevali davek na dodano vrednost na prejemnika storitve? Po potrebi: Kaj se razume kot prevalitev? Ali prevalitev zajema zlasti pravno dopustnost ustrezno visoke cene za blago ali storitve?

6.

Le če je pri petem vprašanju pravna dopustnost visoke cene predpostavka:

Ali je treba člena 1(2), prvi stavek, in 73 Direktive 2006/112 razlagati tako, da je treba predpise, ki omejujejo plačilo za blago ali storitve, za katere se plača davek na dodano vrednost, uporabljati v skladu s pravom Unije tako, da se določeno plačilo ne šteje za vključeno, ampak dodano davku na dodano vrednost, tudi če gre za nacionalne predpise o ureditvi plačil, ki tega ne določajo izrecno?

7.

Le če je odgovor na peto vprašanje pritrdilen, na šesto in tretje pa nikalen:

Ali se v tem primeru davek na dodano vrednost ne pobere za celoten promet igralnega avtomata ali le za del, pri katerem prevalitev ni mogoča, in kako se ta del potem določi – po prometu, pri katerem ni mogoče zvišati vložka na igro, ali po prometu, pri katerem ni mogoče zvišati prometa vsebine zbiralnika denarja na uro?

8.

Ali je treba člen 1(2) Direktive 2006/112 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero ni usklajena dajatev, po kateri se dolgovani davek na dodano vrednost v natančnem znesku odbije od te dajatve?

9.

Le če je odgovor na osmo vprašanje pritrdilen:

Ali odbitek davka na dodano vrednost od neusklajene nacionalne dajatve pri podjetjih, ki jim je naložena ta dajatev, pripelje do tega, da se davka na dodano vrednost ne sme pobrati pri njihovih konkurentih, ki sicer niso zavezani tej, ampak drugi posebni dajatvi, in za katere tak odbitek ni določen?