Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

12.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/24


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 3. marca 2014 – Berlington Hungary Tanácsadó és Szolgáltató Kft. in drugi proti Magyar Állam

(Zadeva C-98/14)

2014/C 142/33

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Berlington Hungary Tanácsadó és Szolgáltató Kft., Lixus Szerencsejáték Szervező Kft., Lixus Projekt Szerencsejáték Szervező Kft., Lixus Invest Szerencsejáték Szervező Kft., Megapolis Terminal Szolgáltató Kft.

Tožena stranka: Magyar Állam (madžarska država)

Vprašanja za predhodno odločanje

Glede sprememb zakona o igrah na srečo, sprejetih leta 2011, s katerimi se zviša davek na igre na srečo:

1.

Ali je zakonodaja države članice – ki ni diskriminatorna in s katero se z enotnim aktom in brez prilagoditvenega obdobja petkratno zviša prejšnji znesek neposrednega davka, imenovanega davek na igre na srečo, ki ga je treba plačati za igralne avtomate, ki se uporabljajo v igralnih salonih, in ki poleg tega uvaja davek na igre na srečo, izražen z odstotno stopnjo, tako da se omejuje dejavnost izvajalcev iger na srečo, ki vodijo igralne salone – v skladu s členom 56 PDEU?

2.

Ali je člen 34 PDEU mogoče razlagati tako, da na njegovo področje uporabe sodi zakonodaja države članice, ki ni diskriminatorna in s katero se z enotnim aktom in brez prilagoditvenega obdobja petkratno zviša prejšnji znesek neposrednega davka, imenovanega davek na igre na srečo, ki ga je treba plačati za igralne avtomate, ki se uporabljajo v igralnih salonih, in ki poleg tega uvaja davek na igre na srečo, izražen z odstotno stopnjo, tako da se omejuje uvoz igralnih avtomatov v Madžarsko z ozemlja Evropske unije?

3.

Če je treba na prvo in/ali drugo vprašanje odgovoriti pritrdilno, ali se lahko država članica [v okviru] uporabe členov 36 PDEU, 52(1) PDEU in 61 PDEU ali glede [obstoja] nujnih razlogov sklicuje izključno na ureditev proračunskega stanja?

4.

Če je treba na prvo in/ali drugo vprašanje odgovoriti pritrdilno, ali je treba v zvezi z omejitvami, ki jih vzpostavijo države članice, in z dodelitvijo prilagoditvenega obdobja za davčni predpis upoštevati splošna pravna načela, navezujoč se na člen 6(3) PEU?

5.

Če je treba na prvo in/ali drugo vprašanje odgovoriti pritrdilno, ali je treba sodbo v zadevi Brasserie du Pêcheur (sodba z dne 5. marca 1996 v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93) razlagati tako, da je kršitev členov 34 PDEU in/ali 56 PDEU lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države članice, ker navedeni določbi – zaradi svojega neposrednega učinka – ustvarjata pravice za posameznike iz držav članic?

6.

Ali je Direktivo 98/34/ES (1) treba razlagati tako, da se za „de facto tehnični predpis“ šteje davčni predpis države članice, s katerim se naenkrat petkratno zviša znesek neposrednega davka, in sicer davka na igre na srečo, ki ga je treba plačati za igralne avtomate, ki se uporabljajo v igralnih salonih, in ki poleg tega uvaja davek, izražen z odstotno stopnjo?

7.

Če je treba na šesto vprašanje odgovoriti pritrdilno, ali lahko posamezniki države članice proti tej uveljavljajo kršitev členov 8(1) in/ali 9(1) Direktive 98/34 ES, ki jo stori ta država članica, in sicer kot opustitev države članice, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost, [povedano drugače,] ali je cilj navedene direktive podeliti pravice posameznikom? Katere vidike mora nacionalno sodišče upoštevati pri presoji, ali je tožena stranka storila dovolj resno kršitev, in kateri odškodninski zahtevki lahko temeljijo na taki kršitvi?

Glede spremembe zakona o igrah na srečo, sprejete leta 2012, s katero se prepoveduje uporaba igralnih avtomatov v igralnih salonih (in se dopušča samo v igralnicah):

1.

Ali je zakonodaja države članice – ki ni diskriminatorna in s katero se s takojšnjim učinkom prepove uporaba igralnih avtomatov v igralnih salonih, ne da bi se prizadetim izvajalcem iger na srečo dodelilo prehodno ali prilagoditveno obdobje in ne da bi se jim ne ponudila ustrezna odškodnina, in s katerim se hkrati v korist igralnic vzpostavi monopol nad uporabo igralnih avtomatov – v skladu s členom 56 PDEU?

2.

Ali je člen 34 PDEU mogoče razlagati tako, da mora biti ta določba odločilna in jo je treba uporabiti tudi v primeru, da država članica sprejme nediskriminatorno zakonodajo, ki prek organizacije iger na srečo, čeprav ne prepoveduje neposredno uvoza igralnih avtomatov z ozemlja Evropske unije, omejuje ali prepoveduje dejansko rabo in uporabo navedenih avtomatov, ne da bi pri tem prizadetim izvajalcem iger na srečo, ki izvajajo to dejavnost, dodelila prehodno ali prilagoditveno obdobje ali odškodnino?

3.

Če je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti pritrdilno, katera merila mora upoštevati nacionalno sodišče pri presoji, ali je bila omejitev nujna, ustrezna in sorazmerna v okviru uporabe členov 36 PDEU, 52(1) PDEU in 61 PDEU oziroma ali [so obstajali] nujni razlogi?

4.

Če je treba na prvo in/ali drugo vprašanje odgovoriti pritrdilno, ali je treba v zvezi s prepovedmi, ki jih vzpostavijo države članice, in z dodelitvijo prilagoditvenega obdobja za davčno ureditev upoštevati splošna pravna načela, navezujoč se na člen 6(3) PEU? Ali je treba v zvezi z omejitvijo, ki se uvaja v obravnavani zadevi, upoštevati temeljne pravice – kot sta lastninska pravica in prepoved odvzema lastnine brez odškodnine – in kako, če je odgovor pritrdilen?

5.

Če je treba na prvo in/ali drugo vprašanje odgovoriti pritrdilno, ali je treba sodbo v zadevi Brasserie du Pêcheur (sodba z dne 5. marca 1996 v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93) razlagati tako, da je kršitev členov 34 PDEU in/ali 56 PDEU lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države članice, ker navedeni določbi – zaradi svojega neposrednega učinka – ustvarjata pravice za posameznike iz držav članic?

6.

Ali je Direktivo 98/34/ES mogoče razlagati tako, da se predpis države članice, ki s tem, da uporabo igralnih avtomatov omejuje na igralnice, njihovo uporabo prepoveduje v igralnih salonih, šteje za „druge zahteve“?

7.

Če je treba na šesto vprašanje odgovoriti pritrdilno, ali lahko posamezniki iz države članice proti tej uveljavljajo kršitev členov 8(1) in/ali 9(1) Direktive 98/34 ES, ki jo stori ta država članica, in sicer kot opustitev države članice, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost? Katere vidike mora nacionalno sodišče upoštevati pri presoji, ali je tožena stranka storila dovolj resno kršitev, in kateri odškodninski zahtevki lahko temeljijo na taki kršitvi?

8.

Ali je načelo prava Skupnosti, v skladu s katerim so države članice dolžne posameznikom dodeliti odškodnino za škodo, nastalo zaradi kršitev prava Skupnosti, ki jih je mogoče pripisati državam članicam, treba uporabiti tudi v primeru, ko ima država članica suverenost na področju, na katero se nanaša sprejeti predpis? Ali lahko v tem primeru kot smernice služijo tudi temeljne pravice in splošna pravna načela, ki izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic?


(1)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337).