Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

7.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Maramureș (Romunija) 26. marca 2014 – Cabinet Medical Veterinar Dr. Tomoiagă Andrei proti Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Cluj Napoca tramite l’Administrația Județeană a Finanțelor Publice Maramureș

(Zadeva C-144/14)

2014/C 212/13

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Maramureș

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Cabinet Medical Veterinar Dr. Tomoiagă Andrei

Tožena stranka: Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Cluj Napoca tramite l’Administrația Județeană a Finanțelor Publice Maramureș

Pozvan v postopek kot porok: Direcția Sanitar-Veterinară și Pentru Siguranța Alimentelor Maramureș

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člena 273 in 287, točka 18, Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) razlagati tako, da je nacionalni davčni organ moral identificirati davčnega zavezanca za namene DDV ter mu naložiti obveznost plačila davka in s tem povezane dodatne obveznosti, ker je presegel prag oprostitve plačila davka, in sicer od datuma, ko je davčni zavezanec predložil davčne obračune pristojnemu davčnemu organu, iz katerih je razvidno, da je presegel prag oprostitve plačila DDV?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali načelo pravne varnosti nasprotuje nacionalni praksi, na podlagi katere je davčni organ za davčnega zavezanca retroaktivno določil obveznost plačila DDV, ker veterinarsko-zdravstvene storitve niso oproščene plačila DDV in je bil prag oprostitve presežen, kadar:

—

davčni organ ni po uradni dolžnosti identificiral davčnega zavezanca za namene DDV in zanj ni določil obveznosti plačila DDV ob njegovi predložitvi davčnih obračunov, iz katerih je razvidno, da je presegel prag oprostitve, temveč šele pozneje, potem ko so se z odlokom vlade št. 1620/2009 spremenila metodološka pravila za izvajanje davčnega zakonika, in sicer tako, da se oprostitev iz člena 141(1)(a) davčnega zakonika ne uporablja za veterinarsko-zdravstvene storitve, kot izhaja iz sodbe Sodišča z dne 24. maja 1988 v zadevi Komisija proti Italiji, 122/87, in za obdobje pred zadevno spremembo;

—

je davčni organ na podlagi davčnih obračunov, ki jih je predložil davčni zavezanec, ugotovil, da je bil prag oprostitve presežen, preden so se z odlokom vlade št. 1620/2009 metodološka pravila za izvajanje davčnega zakonika spremenila tako, kot je navedeno zgoraj;

—

davčni organ pred objavo odloka vlade št. 1620/2009 znotraj svojega področja pristojnosti – na to področje spada tudi davčni zavezanec iz postopka v glavni stvari – ni izdal upravnih aktov v zvezi z davki, katerih namen bi bil ugotoviti, da se davčni zavezanci, ki imajo status ambulant za veterinarsko medicino, niso identificirali za namene DDV, čeprav so presegli prag oprostitve plačila DDV, in posledično zanje določiti obveznost plačila;

—

sodba Sodišča z dne 24. maja 1988 v zadevi Komisija proti Italiji, 122/87, v obdobju pred sprejetjem in začetkom veljavnosti odloka vlade št. 1620/2009 ni bila nikjer objavljena v romunski različici?

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).