EU tax law WEB H3g - C-202/15

10.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 262/2

1.

Ali je – ker je italijanski zakonodajalec uporabil možnost iz členov 90(2) in 185(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES (1) (in pred njenim sprejetjem iz členov 11, del C(1), in 20(1)(b), drugi stavek, Direktive 77/388/EGS (2)), pri čemer se prvi nanaša na spremembo davčne osnove navzdol, drugi pa na popravek DDV, obračunan za obdavčljive transakcije, v primeru popolnega ali delnega neplačila protistoritve, dogovorjene med strankama – v skladu z načeloma sorazmernosti in učinkovitosti, zagotovljenima s PDEU, in načelom nevtralnosti, ki ureja obračun DDV, določitev omejitev, zaradi katerih davčni zavezanec ne more izterjati davka v zvezi s protistoritvijo, ki ni bila plačana v celoti ali delno, ali je ta izterjava zanj predraga?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je z zgoraj navedenimi načeli združljiva določba – kot je člen 26(2) uredbe predsednika republike št. 633/1972 –, ki v praksi davčnega organa države članice Unije pravico do izterjave davka pogojuje z dokazom, da so bili predhodno izvedeni postopki zaradi insolventnosti ali izvršilni postopki z neuspešnim izidom, tudi kadar so ti postopki povsem negospodarni zaradi zneska uveljavljane terjatve, možnosti njene izterjave in stroškov izvršilnih postopkov ali stroškov postopkov zaradi insolventnosti?