EU tax law WEB Di Maura - C-246/16

18.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 260/26

1.

Ali je glede na člena 11, del C(1), in 20(1)(b), drugi stavek, Direktive 77/388/EGS (1), ki se nanašata na spremembo davčne osnove navzdol in na popravek DDV, obračunan za obdavčljive transakcije, v primeru popolnega ali delnega neplačila protistoritve, dogovorjene med strankama, skladno z načeloma sorazmernosti in učinkovitosti, zagotovljenima s PDEU, in načelom nevtralnosti, ki ureja obračun DDV, da se določajo meje, zaradi katerih davčni zavezanec ne more izterjati davka v zvezi s protistoritvijo, ki ni bila plačana v celoti ali delno, ali je ta izterjava zanj neekonomična – tudi s časovnega vidika, povezanega z nepredvidljivim trajanjem postopka zaradi insolventnosti?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je z zgoraj navedenimi načeli združljiv predpis – kot je člen 26(2) uredbe predsednika republike št. 633/1972, v besedilu, veljavnem pred spremembami, uvedenimi s členom 1(126) in (127) zakona št. 208 z dne 28. decembra 2015 – ki za pravico do izterjave davka kot pogoj določa zadosten dokaz, da so bili predhodno izvedeni postopki zaradi insolventnosti z neuspešnim izidom, to je v skladu s sodno prakso in prakso davčnega organa v državi članici Unije izključno po neuspešni končni razdelitvi premoženja oziroma, v primeru neuspešne končne razdelitve premoženja, po pravnomočnosti ukrepa, s katerim se konča stečajni postopek, tudi kadar so ti postopki razumno neekonomični zaradi zneska uveljavljane terjatve, možnosti njene izterjave in stroškov postopkov zaradi insolventnosti ter ob upoštevanju, da imajo lahko navedene predpostavke vpliv še več let po datumu uvedbe stečajnega postopka?