Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

27.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 95/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzgericht (Avstrija) 5. decembra 2016 – Kreuzmayr GmbH

(Zadeva C-628/16)

(2017/C 095/10)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzgericht

Stranka v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Kreuzmayr GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje:

Ali v primerih, kot so ti v postopku v glavni stvari, v katerih davčni zavezanec X1 razpolaga z blagom, ki je skladiščeno v državi članici A, in X1 to blago proda davčnemu zavezancu X2, ta pa X1 obvesti, da bo blago prevažal v državo članico B in X2 v razmerju do X1 uporablja identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je dodelila država članica B,

in X2 to blago proda naprej davčnemu zavezancu X3, s katerim se X2 dogovori, da bo X3 organiziral ali izvedel prevoz blaga iz države članice A v državo članico B, in je X3 organiziral ali izvedel prevoz blaga iz države članice A v državo članico B in je lahko X3 že v državi članici A z blagom razpolagal kot lastnik,

vendar X2 X1 ni obvestil, da je blago, preden je zapustilo državo članico A, že prodal naprej

in X1 tudi ni mogel vedeti, da prevoz blaga iz države članice A v državo članico B ne bo organiziral in izvedel X2,

treba pravo Unije razlagati tako, da se kraj dobave X1 X2 določa na podlagi člena 32(1) Direktive 2006/112/ES (1), da se torej dobava X1 X2 šteje za (tako imenovano premično) dobavo znotraj Skupnosti?

Drugo vprašanje:

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba pravo Unije razlagati tako, da lahko X3 kljub temu uveljavlja odbitek DDV države članice B, ki mu ga je zaračunal X2, kot vnaprej plačan davek, če X3 blago uporablja za namene obdavčenih transakcij v državi članici B in X3 ni mogoče očitati nepoštenega uveljavljanja pravice do odbitka?

Tretje vprašanje:

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in X1 pozneje izve, da je X3 organiziral prevoz in da je lahko že v državi članici A z blagom razpolagal kot lastnik, ali je v tem primeru treba pravo Unije razlagati tako, da se dobava X1 X2 šteje za dobavo znotraj Skupnosti z učinkom za nazaj (da se torej retroaktivno šteje za tako imenovano mirujočo dobavo)?

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).