EU tax law WEB DPAS - C-5/17

13.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 78/15

1.

Ali je storitev kakršno v obravnavani zadevi opravlja davčni zavezanec in pri kateri na podlagi pooblastila za direktno bremenitev odreja, da ta davčni zavezanec denar z direktno bremenitvijo, po odbitku provizije za davčnega zavezanca, s pacientovega bančnega računa prenese k pacientovemu zobozdravniku in zavarovatelju, oproščena dobava transferja ali plačilnih storitev po členu 135(l)(d) Glavne direktive o DDV?

Natančneje, ali je mogoče na podlagi sodb Bookit II in NEC sklepati, da se oprostitev DDV iz člena 135(l)(d) ne uporablja za storitev, kakršno davčni zavezanec opravlja v obravnavani zadevi, pri kateri davčni zavezanec sam ne bremeni ali kreditira računov, ki jih upravlja, je pa to bistveno za ta transfer, kadar se prenos sredstev izvrši? Ali je mogoče na podlagi sodbe AXA sklepati drugače?

2.

Katera upoštevna načela bi bilo treba uporabiti pri ugotavljanju, ali storitev, kakršna je ta, ki jo v obravnavani zadevi opravlja davčni zavezanec, spada v okvir pojma „izterjave dolgov“ iz člena 135(l)(d)? Natančneje, če (kot je Sodišče v zvezi z enako ali zelo podobno storitvijo razsodilo v sodbi AXA) bi taka storitev bila izterjava dolgov, če bi se opravljala za osebo, ki ji je dolgovano plačilo (torej v obravnavani zadevi in sodbi AXA zobozdravniku), ali je ta storitev izterjava dolgov tudi, če se storitev opravlja za osebo, ki dolguje plačilo (torej v obravnavani zadevi pacienta)?