Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

24.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 256/8

Tožba, vložena 23. julija 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-284/09)

2009/C 256/15

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Lyal in B.-R. Killmann, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Zvezna republika Nemčija ni izpolnila obveznosti iz člena 56 ES in člena 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru – v delu, v katerem se nanaša na Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško – s tem da je dividende, izplačane družbi s sedežem v drugi državi članici ali v Evropskem gospodarskem prostoru, ekonomsko bolj obdavčila kot dividende, izplačane družbi s sedežem v Zvezni republiki Nemčiji, če minimalni delež matične družbe v kapitalu odvisne družbe, določen v Direktivi 90/435 (1), ni dosežen;

—

Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je nemška ureditev obdavčitve izplačil dividend. V določbah nemškega zakona o dohodnini naj bi bilo določeno, da lahko matične družbe, ki so v Nemčiji neomejeno davčno zavezane, v postopku odmere davka pri viru odtegnjeni davek vračunajo v davek od dohodkov pravnih oseb. S tem naj bi bile nemške matične družbe ekonomsko oproščene plačila pri viru odtegnjenega davka. Matične družbe, ki so v Nemčiji omejeno davčno zavezane, pa so lahko popolnoma oproščene plačila pri viru odtegnjenega davka le, če imajo v kapitalu odvisne družbe ustrezen minimalni delež, določen v Direktivi 90/435. Za omejeno davčno zavezane matične družbe, ki imajo delež, manjši od minimalnega, pa naj po nemškem pravu ne bi bila možna oprostitev na enak način kot za neomejeno davčno zavezane matične družbe. Zaradi take ureditve naj bi bila nemška izplačila dividend pri matičnih družbah iz drugih držav članic potemtakem drugače davčno obravnavana kot izplačila pri matičnih družbah, ki so v Nemčiji neomejeno davčno zavezane.

Komisija meni, da to neenako obravnavanje ni združljivo z načeli prostega pretoka kapitala, saj bi davčne zavezance s sedežem v drugih državah članicah ali v EGP lahko odvrnilo od naložb v Nemčiji.

Iz načela prostega pretoka kapitala, določenega v Pogodbi ES in Sporazumu EGP, naj bi bilo razvidno, da če država članica zagotovi ugodnosti pri obdavčitvi dividend, te ugodnosti ne smejo biti omejene na obdavčitev domačih prejemnikov dividend. Do neenakega davčnega obravnavanja med domačimi prejemniki dividend in tistimi iz drugih držav članic ali držav EGP naj ne bi smelo priti; davčne ugodnosti, zagotovljene v tej državi članici, naj bi bilo treba razširiti tudi na imetnike deležev iz drugih držav članic ali držav EGP. Čeprav naj bi zadevna država članica, kot v tem primeru, z drugimi državami članicami sklenila sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, naj bi se nanje lahko sklicevala le, če njihove določbe o vračunavanju v celoti in na enak način izravnavajo morebitne večkratne ekonomske obremenitve imetnikov deležev iz drugih držav članic ali držav EGP, kot je to z davčnim sistemom te države članice zagotovljeno za domače imetnike deležev.

To pa naj za sporazume, ki jih je Nemčija sklenila z drugimi državami članicami, ne bi veljalo, saj naj bi ti sporazumi v izogib dvojnemu obdavčevanju sicer vsebovali določbe o vračunavanju nemškega, pri viru odtegnjenega davka v davčno breme v državi članici matične družbe, a znesek, ki mora biti vračunan, naj ne bi smel presegati dela davka, obračunanega pred vračunanjem, ki se nanaša na dohodke, prejete v Nemčiji. Vračunanje naj bi bilo zato omejeno, saj naj povračilo morebitnega presežka iz razlike med davčnim bremenom v zadevni državi članici in nemškim, pri viru odtegnjenim davkom v teh sporazumih ne bi bilo določeno in naj bi bilo s tem izključeno.

Glede morebitne utemeljitve te kršitve naj bi bilo treba pripomniti, da naj Nemčija med predhodnim postopkom ne bi podala nobenega nujnega razloga v splošnem interesu, ki bi grajani davčni sistem lahko upravičil.

(1)  Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, str. 6).