Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

15.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/4

Tožba, vložena 19. julija 2011 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-387/11)

2011/C 305/04

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: W. Mölls in C. Soulay, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da je ohranila različna pravila za obdavčitev dohodkov iz kapitala in premičnega premoženja, ki jih dosežejo belgijske investicijske družbe, in za obdavčitev dohodkov iz kapitala in premičnega premoženja, ki jih dosežejo tuje investicijske družbe, ni izpolnila obveznosti iz členov 49 in 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 31 in 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

—

Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s tožbo kritizira različno obravnavanje domačih in tujih investicijskih družb na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in premičnega premoženja. Ker tuje investicijske družbe v nasprotju z domačimi investicijskimi družbami na nacionalnem ozemlju nimajo stalne poslovne enote, naj namreč ne bi mogle doseči vračila zneska, plačanega iz naslova davčnega odtegljaja od dohodkov iz kapitala in premičnega premoženja. Ta diskriminacija naj ne bi bila združljiva z določbami Pogodbe o svobodi ustanavljanja, saj naj bi bila zaradi nje ustanovitev tujih investicijskih družb manj zanimiva, in z določbami Pogodbe o prostem pretoku kapitala, saj naj bi bilo financiranje belgijske družbe prek tuje investicijske družbe dražje kot financiranje prek belgijske investicijske družbe.

Poleg tega Komisija zavrača utemeljitve belgijskih organov. Najprej, ti naj ne bi predložili objektivnih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da med položajema domačih in tujih investicijskih družb obstaja razlika, ki bi bila upoštevna z vidika njihovega davčnega položaja. Dalje, zadevni davčni sistem naj ne bi bil povezan z uravnoteženo razdelitvijo pristojnosti obdavčitve med zadevnima državama. Vsekakor se naj država članice ne bi mogla sklicevati na bilateralen sporazum, da bi se izognila obveznostim iz Pogodbe. Končno, kar zadeva zatrjevano tveganje davčne utaje s strani tujih družb, belgijski organi v utemeljitev neuporabe svoboščin, zagotovljenih s Pogodbo, ne morejo navajati ovir za davčni nadzor, ki izhajajo iz določb, ki jih je sprejela Belgija sama.