Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 19/11


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Unabhängiger Finanzsenat, Außenstelle Linz (Avstrija) 3. oktobra 2008 – Haribo Lakritzen Hans Riegel BetriebsgmbH proti Finanzamt Linz

(Zadeva C-436/08)

(2009/C 19/18)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Unabhängiger Finanzsenat, Außenstelle Linz

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Haribo Lakritzen Hans Riegel BetriebsgmbH

Tožena stranka: Finanzamt Linz

Vprašanja za predhodno odločanje

1)

Ali pravo Skupnosti nasprotuje temu, da nacionalni organ za odpravo diskriminacije deležev v družbah nerezidentkah, za katere velja v skladu z besedilom zakona za razliko od deležev v družbah rezidentkah oprostitev plačila davka le, če delež v kapitalu dosega 25 % (oziroma v skladu z veljavno pravno podlago 10 %), uporabi metodo odbitka, ker je ta rezultat v skladu z odločbo avstrijskega upravnega sodišča najbližji (hipotetični) volji zakonodajalca, medtem ko bi nastala oprostitev plačila davka v zvezi z deleži v družbah nerezidentkah, če se ne bi uporabila meja deleža 25 % (oziroma 10 %), ki ima diskriminatorni učinek?

2)

Ali pravo Skupnosti nasprotuje temu, da v zvezi z deleži v družbah rezidentkah na splošno velja oprostitev plačila davka, medtem ko se v zvezi z deleži v družbah nerezidentkah, ki so manjši od 25 % (oziroma 10 %), uporabi metoda odbitka in morajo lastniki deležev predložiti dokaz o predhodnem obdavčenju z davkom (od dohodkov pravnih oseb) v tujini, kar je nemogoče ali povezano z nesorazmernimi stroški,

ali da v zvezi z deleži v družbah rezidentkah, ki so manjši od 25 % (oziroma od 10 %), velja oprostitev plačila davka in se v zvezi z deleži v družbah nerezidentkah, ki so manjši od 25 % (oziroma od 10 %), uporabi metoda odbitka ter morajo lastniki deležev predložiti dokaz, kar je nemogoče ali povezano z nesorazmernimi stroški,

ali da v zvezi z deleži v družbah rezidentkah na splošno ter pri deležih v družbah nerezidentkah, ki so večji od 25 % (oziroma 10 %), velja oprostitev plačila davka, medtem ko se v zvezi z deleži v družbah nerezidentkah, ki so manjši od 25 % (oziroma od 10 %), uporabi metoda odbitka ter morajo lastniki deležev predložiti dokaz, kar je nemogoče ali povezano z nesorazmernimi stroški?

2.1

Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen, ali pravo Skupnosti nasprotuje temu, da mora davčni zavezanec za odpravo ekonomskega dvojnega obdavčevanja predložiti dokaz o predhodnem obdavčenju z davkom (od dohodkov pravnih oseb) v tujini, čeprav je to nemogoče ali povezano z nesorazmernimi stroški, medtem ko bi lahko organi pridobili ta dokaz na podlagi direktive o medsebojni pomoči?

3)

Ali pravo Skupnosti nasprotuje temu, da se za deleže v družbah iz tretjih držav, ki so manjši od 25 % (oziroma 10 %) in ki spadajo na področje uporabe prostega pretoka kapitala, uporabi metoda odbitka, pri čemer je zaradi majhnih deležev nemogoče predložiti dokaz o plačilu davka (od dohodkov pravnih oseb) ali je to povezano z nesorazmernimi stroški, medtem ko je za deleže v družbah rezidentkah na splošno, torej ne glede na velikost deleža, določena metoda izvzema in je torej v vsakem primeru odpravljeno ekonomsko dvojno obdavčevanje?

3.1

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, ali nasprotuje pravo Skupnosti temu, da oprostitev plačila davka na dohodke od deležev v družbah iz tretjih držav ni možna, če je delež manjši od 25 % (oziroma od 10 %), čeprav oprostitev plačila davka na dohodke od deležev, ki so večji od 25 % (oziroma od 10 %), ni pogojena s posebnimi predpostavkami, katerih izpolnitev bi se lahko preverilo le s pridobitvijo podatkov od pristojnih organov vsakokratne države, ampak se oprostitev plačila davka v teh primerih odobri brez nadaljnjih pogojev?

3.2

Če je odgovor na tretje vprašanje nikalen, ali nasprotuje pravo Skupnosti temu, da v zvezi z dohodki od deležev v družbah iz tretjih držav odbitek tujega davka od dohodkov pravnih oseb ni možen, če je delež manjši od 25 % (oziroma 10 %), čeprav oprostitev plačila davka na dohodke od deležev, ki so večji od 25 % (oziroma od 10 %), ni pogojena s posebnimi predpostavkami, katerih izpolnitev bi se lahko preverilo le s pridobitvijo podatkov od pristojnih organov vsakokratne države, ampak se oprostitev plačila davka v teh primerih odobri brez nadaljnjih pogojev?